<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=128973"><dc:title>Izkušnja vadbe oseb po možganski kapi na robotskih napravah za zgornji ud</dc:title><dc:creator>Ledinek,	Mia	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ocepek,	Julija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Bizovičar,	Nataša	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Lebar,	Cecilija	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>delovna terapija</dc:subject><dc:subject>robotske naprave</dc:subject><dc:subject>zgornji ud</dc:subject><dc:subject>rehabilitacijska obravnava</dc:subject><dc:subject>možganska kap</dc:subject><dc:description>Uvod: Robotske naprave za zgornji ud se vedno pogosteje uporabljajo v rehabilitacijski obravnavi bolnikov po možganski kapi. Omogočajo intenzivne in ponavljajoče gibe, ki vplivajo na mišično moč, obseg giba, koordinacijo gibov in spodbujajo motorično učenje. Vadba na robotskih napravah spodbuja in motivira uporabnika. Namen: Namen diplomskega dela je bil raziskati, kako osebe po možganski kapi, ki so bile vključene v rehabilitacijsko obravnavo, ocenjujejo, sprejemajo in se odzivajo na vadbo s pomočjo robotskih naprav za zgornji ud. Metode dela: Oblikovali smo anketni vprašalnik. Sestavljen je bil iz 34 vprašanj in trditev, ki opisujejo mnenja in izkušnje anketiranih o vadbi na robotskih napravah za zgornji ud. Vzorec anketiranih so bile osebe po možganski kapi, ki so bile deležne celostne rehabilitacijske obravnave na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu - Soča, vključene v vadbo na robotskih napravah za zgornji ud. Skupno smo zbrali 24 anketnih vprašalnikov. Rezultati: Anketirani so vadbo na robotskih napravah za zgornji ud v večini pozitivno doživljali in sprejemali. Vadba jim je predstavljala nekaj novega, zanimivega in učinkovitega za izboljšanje motorične funkcije okvarjenega zgornjega uda. Kot prednosti tovrstne vadbe so izpostavili tudi boljšo dinamiko, popestritev, zabavo, pridobitev novih izkušenj, aktivacijo posameznih gibov itd. Kot slabost so izpostavili prekratko trajanje vadbe. V primerjavi s klasično delovno terapijo so bili preiskovanci pri vadbi na robotskih napravah bolj motivirani, samozavestni in uspešni. Pri vadbi na robotskih napravah so občutili tudi večji občutek varnosti in zadovoljstva, so se pa počutili bolj sproščeno pri klasični delovni terapiji. Razprava in zaključek: Vključeni v raziskavo so dobro sprejemali vadbo na robotskih napravah za zgornji ud. Čeprav smo dobili pozitivne rezultate, vadba na robotskih napravah ne more nadomestiti klasične delovne terapije, ampak služi le kot dopolnitev k običajni rehabilitacijski obravnavi. Za čim boljšo izkušnjo in dobro počutje uporabnika predlagamo, da se pred začetkom obravnave dodeljeni delovni terapevt pogovori s svojim uporabnikom o njegovih željah glede sodelovanja pri vadbi na robotskih napravah za zgornji ud.</dc:description><dc:publisher>[M. Ledinek]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-08-20 07:45:07</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>128973</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
