<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=128972"><dc:title>Reševanje štirih starih: Varovanje kulturne dediščine v obdobju kulturne revolucije</dc:title><dc:creator>Malalan,	Pia	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Vampelj Suhadolnik,	Nataša	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Veselič,	Maja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>kulturna revolucija</dc:subject><dc:subject>kampanja razbijanja štirih starih</dc:subject><dc:subject>varovanje kulturne dediščine</dc:subject><dc:subject>rdečegardisti</dc:subject><dc:description>Diplomska naloga raziskuje, kako je potekalo varovanje kulturne dediščine v družbenopolitičnem ozračju kulturne revolucije, predvsem v začetnih letih z razmahom zloglasne kampanje razbijanja štirih starih. Kljub izredno nevarnim okoliščinam in političnemu ozračju, ki je narekovalo strogo sledenje revolucionarnemu toku, pa lahko zasledimo, da so bile že od samih začetkov prisotne razne pobude za zavarovanje napadenih kulturnih znamenitosti, tako zgodovinskih spomenikov kot umetniških predmetov ter literarnih del. V prvi vrsti je nasprotovanje destruktivnim aktivnostim potekalo predvsem na lokalni ravni, kjer so ljudje in lokalne vlade na različne načine delovali proti kampanji ali pa vsaj poskušali omiliti njene učinke. Predvsem množice so imele veliko moč, saj so se v skupnem prizadevanju lahko neposredno uprle dejanjem rdečegardistov, medtem ko so bili ljudje s slabim političnim ozadjem in lokalni uradniki, od katerih se je zahtevala javna podpora takratnemu političnemu duhu, prisiljeni, da delujejo prikrito in seveda bolj previdno. Vsebina naloge se torej osredotoča tako na neformalne oblike in lokalne organizacije varovanja kot tudi na formalne, ki so načeloma nastopile v začetku leta 1967 kot odziv na institucionalizacijo varovanja kulturne dediščine. Že sredi leta 1967 lahko zaznamo popolni preobrat, ki se je kazal v reinterpretaciji kampanje razbijanja štirih starih. Slednja naj bi po novem že od samih začetkov imela cilj varovanja kulturne dediščine, ki naj bi jo rdečegardisti odtrgali iz rok državnih sovražnikov in vrnili množicam. Odziv ljudi na prvotne cilje kampanje nam torej pokaže, da se večina ljudi ni strinjala z uničevanjem državne dediščine in mnogi so se bili celo pripravljeni izpostaviti ter tvegati lastna življenja, da bi branili zapuščino tako imenovanega starega sveta.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-08-20 07:45:02</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>128972</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
