Trajnost znanja o vodi po izkustvenem učenju v osnovni šoliKolman, Lea (Avtor) Strgar, Jelka (Mentor) izkustveno učenjeČlovek si okolje prisvaja, ga preoblikuje in prilagaja svojim vse bolj raznovrstnim potrebam. Okoljska ozaveščenost in skrb za varstvo naravne dediščine sta zelo povezana pojma. Pri pouku naravoslovja in biologije v osnovni šoli sta tako pomembno usvojena učna cilja za vse življenje. Pridobljeno znanje mora namreč generacijam učencev omogočiti, da bodo razumeli, kako človek pomembno vpliva na naravo, s tem pa ruši temelje svojega obstoja na planetu. Z raziskavo, v kateri smo uporabili kavzalno neeksperimentalno metodo in kvantitativni raziskovalni pristop, smo ovrednotili trajnost znanja o vodi in trajnost odnosa do vode, ki so ju učenci usvojili z izkustvenim učenjem o vodi na terenu. V skladu s tem smo postavili šest hipotez. V naš vzorec so bili vključeni učenci in učenke 8. in 9. razreda Osnovne šole Naklo. Podatke smo zbrali z anketnim vprašalnikom in preizkusom znanja, ki ju je v svoji raziskavi uporabila že Eržen leta 2016. Splošna ugotovitev je bila, da je bilo učencem všeč sodelovanje v raziskavi. Znanje učencev smo preverjali s preizkusom znanja o vodi. Našli smo samo dve statistično značilni razliki med odgovori deklet in fantov. Ugotovili smo, da je znanje, usvojeno leta 2015 z izkustvenim učenjem na terenu, trajnejše kot znanje, usvojeno leta 2015 z izkustvenim učenjem v razredu. Leta 2015 je imela večina učencev precej napačne predstave o naravnih pojavih, povezanih z vodo. Še več, zelo slabo so se zavedali antropogenega vpliva na okolje. Z anketo smo ugotovili, da so učenci leta 2019 pripravljeni spremeniti svoje vedenje in navade, da bi se izboljšala kakovost vode, in si vsak dan prizadevajo za zmanjšanje porabe vode, torej se je njihov odnos do vode v primerjavi z letom 2015 spremenil na bolje. Ugotovili smo, da v naši raziskavi leta 2019 statistično značilnih razlik med odgovori učencev glede na metodo dela ni bilo pri nobeni trditvi. Statistično značilne razlike med odgovori deklet in fantov so bile pri štirih trditvah. Statistično značilne razlike med odgovori osmošolcev in devetošolcev pa so bile pri petih trditvah. Pri odnosu učencev do vode glede na leto anketiranja (2015 in 2019) smo ugotovili, da so statistično značilne razlike pri enajstih trditvah.20212021-08-20 05:14:07Magistrsko delo/naloga128968sl