<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=128966"><dc:title>Spremljanje razvojnega cikla žabe v vrtcu</dc:title><dc:creator>Potrebuješ,	Petra	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Torkar,	Gregor	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>dvoživke</dc:subject><dc:description>Otroci radi spoznavajo živali, njihov razvoj, zato sem se odločila, da bom v predšolsko skupino otrok prinesla žabji mrest, da bomo skupaj opazovali, kako se razvija in kaj iz njega nastane. V teoretičnem delu sem opisala dvoživke, njihov življenjski krog, njihove značilnosti ter razvoj. Predstavila sem tudi vrsto žabe sekulja, ki smo jo gojili v vrtcu. Poleg tega sem se poglobila tudi v vlogo odraslega ob spoznavanju in gojenju dvoživke doma ali v vrtcu. Ker so v praktičnem delu otroci predvsem opazovali razvoj žabe, sem se v teoretičnem delu poglobila tudi v pomen in pravilen potek vodenega opazovanja pri predšolskih otrocih. Opisala sem tudi, kakšen je pomen začetnega naravoslovja v predšolskem obdobju ter kakšen pomen ima izkustveno učenje. Iz že narejenih raziskav sem povzela, kako dobro predšolski otroci poznajo dvoživke. Dodala sem še poglavje o embrionalnem razvoju človeka, saj smo le-tega (v vrtcu z otroki) primerjali z razvojem žabe. V empiričnem delu pa sem vsako svoje srečanje z otroki podrobno opisala ter dodala rezultate raziskave. Dodala sem tudi njihove risbe in slike mojih obiskov v njihovi skupini. Že v prvih intervjujih, ki sem jih naredila z otroki, sem ugotovila, da o razvoju žabe vedo presenetljivo veliko. Nekateri otroci so znali razvoj opisati že po stopnjah, nekateri bolj pomanjkljivo. Le nekaj otrok tega ni znalo opisati. Otroci so razvoj paglavcev spremljali z zanimanjem, poleg tega so spremembe, ki so jih opazili, ob skoraj vsakem mojem obisku narisali v za to namenjen zvezek. Risanje jim ni delalo velikih težav. Ko so se paglavci razvili v žabo, so otroci spoznali življenjski krog žabe in skupaj smo žabji razvoj primerjali z embrionalnim razvojem človeka v materinem trebuhu. Otroci so znali povezati nekaj vzporednic in ugotovili so, da sta si razvoja zelo podobna. Otroci so se na enem izmed mojih srečanj spoznali tudi z živo odraslo žabo in jo imeli možnost držati v rokah. Ob končnih intervjujih z vsakim otrokom sem ugotovila, da so otroci skozi opazovanja in risanja spoznali in se naučili novih strokovnih besed (mrest, paglavec, zakrnitev repa, dvoživka, življenjski krog) ter še bolje znali opisati razvojni krog žabe ter našteti nekaj njihovih značilnosti. Poleg tega so tudi tisti, ki jih je bilo prej strah te živali, le-tega premagali in z veseljem so začeli skrbeti zanje. Otroci so preko vodenega opazovanja dvoživko zelo dobro spoznali in si zapomnili veliko naravoslovnih informacij. Dobili so veselje do gojenja dvoživk in nova znanja o njihovem razvoju.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-08-20 05:13:40</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>128966</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
