Bakrove(II) spojine z oksalatnim anionomRožič, Luka (Avtor) Kozlevčar, Bojan (Mentor) baker(II)oksalatstruktura spojinCHNIR spektroskopijaOpisane so nekatere izbrane bakrove(II) spojine z oksalatnim anionom (H2L = oksalna kislina; C2H2O4); [CuL(3pyOH)2]n 1, {[Cu(L)(2a4mpy)2][Cu(L)(2a4mpy)]·(2a4mpy)}n 2, {(CN3H6)2[CuL2]}n 3, {(2apyH)2[CuL2]∙3H2O}n 4, [CuL(H2O)(4apy)2]n 5, {(NH4)4[Cu(L)2(H2O)2][Cu(L)2]∙2H2O}n 6, {[Cu(HL)2(H2O)2][Cu(HL)2]·6H2O}n 7 in {Na2[CuL2]}n 8. Koordinacijske enote so nevtralne ali anionske. Vse spojine so polimerne zaradi oksalatnega liganda. Koordinacijske sfere so oktaedrične, kvadratno piramidalne ali kvadratno planarne s koordinacijskimi števili 6, 5 oziroma 4. Vse običajno za bakrove(II) spojine. Oksalatni anion je praviloma dvojni anion (L2-) in le v spojini 7 je enojni anion (HL-). Elementna analiza je v skladu z določenimi formulami spojin. Spojine imajo v IR spektrih značilne močne trakove za oksalatni anion pri 1650-1600 cm-1 in 1400-1300 cm-1. Spojine z gvanidinijevim ali amonijevim kationom, aminsko skupino ali vodo imajo dodatne trakove nad 3000 cm-1 , metilna skupina pri 2900 cm-1. 20212021-08-19 15:25:00Diplomsko delo/naloga128964sl