<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=128897"><dc:title>Sodelovanje s starši v programu vzgojnega zavoda - perspektiva staršev</dc:title><dc:creator>Šlander,	Ana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Rapuš Pavel,	Jana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>starši</dc:subject><dc:description>V magistrski nalogi raziskujem izkušnje staršev s sodelovanjem v programu Svetovalno in terapevtsko delo s starši, ki so ga izvajali strokovni delavci Vzgojno-izobraževalnega zavoda Frana Milčinskega Smlednik. V teoretičnem delu predstavljam izzive starševstva v sodobnem času, izpostavim družbena tveganja za ranljivost družin, posledice te ranljivosti na družinsko življenje ter pomoč, ki je ranljivim družinam na voljo. V nadaljevanju se osredotočim na družine otrok in mladostnikov, ki so nameščeni v vzgojnih zavodih, in opišem, zakaj je sodelovanje staršev z vzgojnim zavodom za otroka ali mladostnika pomembno v času njegovega bivanja v le-tem. Izpostavim glavne značilnosti družin, iz katerih izhajajo otroci in mladostniki v vzgojnih zavodih, in najpogostejše težave, ki jih imajo njihovi starši pri vzgoji. Teoretični del zaključim s predstavitvijo nekaterih že ustaljenih oblik sodelovanja vzgojnih zavodov s starši pri nas in v tujini.  
V empiričnem delu naloge raziščem izkušnje staršev, ki so se udeležili programa Svetovalno in terapevtsko delo s starši. Program je trajal dve šolski leti, njegov namen pa je bil opolnomočiti starše, da bi razvili vzgojne veščine, izboljšali odnos z otrokom in okrepili starševsko vlogo. Zanimalo me je, kako so starši zaznavali dejavnosti programa ter kako se je z udeležbo spreminjala njihova starševska vloga ter odnos z otrokom. Raziskujem tudi, kakšni so njihovi predlogi za spreminjanje in dopolnitve programa. Za raziskavo uporabim kvalitativni raziskovalni pristop in metodo vsebinske analize. V namen zbiranja podatkov sem izvedla polstrukturirane intervjuje z enajstimi starši, ki so se vključevali v program. 
Rezultati kažejo, da starši dejavnosti programa zaznavajo kot koristne in da z udeležbo pridobivajo nove vzgojne in komunikacijske veščine, ki jih uporabijo v vsakdanjem družinskem življenju. Po udeležbi v programu svojo starševsko vlogo opisujejo kot bolj pozitivno in sproščeno. Pozitivne spremembe zaznavajo tudi pri odnosu z otrokom. Poročajo o zmanjšanju občutkov krivde. Zanje je pomemben sodelovalni in partnerski odnos s strokovnimi delavci, posebej pa izpostavijo pomen individualnih oblik svetovalnih pogovorov. Predlagajo pridružitev in večjo vključenost otrok v dejavnosti programa. Raziskava je lahko spodbuda drugim vzgojnim zavodom, da pri vrednotenju lastnih oblik sodelovanja s starši raziščejo tudi perspektivo staršev in s tem ponudbo bolj približajo njihovim potrebam.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-08-13 04:46:54</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>128897</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
