<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=128881"><dc:title>Začetni prikazi podatkov v analizi zgodovine dogodkov</dc:title><dc:creator>Kregar,	Neža	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Vidmar,	Gaj	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Ružić Gorenjec,	Nina	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>analiza zgodovine dogodkov</dc:subject><dc:subject>analiza preživetja</dc:subject><dc:subject>prikazi podatkov</dc:subject><dc:subject>histogram za krnjene podatke</dc:subject><dc:subject>okvir z ročaji za krnjene podatke</dc:subject><dc:subject>dogodkovni diagram.</dc:subject><dc:description>Analiza zgodovine dogodkov je sklop metod in testov, ki se uporabljajo, ko nas zanimajo dogodki, stanja, povezave med njimi in spremembe v času. Za podatke v analizi zgodovine dogodkov je značilno, da so sestavljeni iz popolnih in nepopolnih podatkov − dogodek se lahko posamezniku zgodi ali ne, lahko pa zgolj nimamo informacije o tem. Nepopolni podatki se imenujejo krnjeni podatki in jih iz analize ne smemo izpuščati, saj s tem postane ocena pristranska. Za obravnavo krnjenih podatkov so se razvili številni modeli in metode, prikazi tovrstnih podatkov pa se velikokrat zanemarjajo in se jih v analizo pogosto ne vključi. So namreč težavni tako zaradi pomanjkanja informacije kakor tudi številnih spremenljivk, zaradi česar je težko vse na pregleden način uvrstiti v dvorazsežen prikaz. Grafični prikazi nam lahko pomagajo pri odkrivanju napak v podatkih, ki so v analizi zgodovine dogodkov pogoste. Napake so lahko naključne (napake pri prepisovanju podatkov, nemogoč vrstni red dogodkov) ali sistematične (npr. dodelitev enakih časov več dogodkom iste enote, neosveženi podatki). Podatke je potrebno pred analizo podrobno pregledati, da napake odpravimo in je zato analiza kakovostna in verodostojna.
V magistrskem delu smo pregledali obstoječe prikaze podatkov v analizi zgodovine dogodkov – krivuljo preživetja, kumulativno porazdelitveno funkcijo, kumulativno ogroženost, ogroženost, histogram za krnjene podatke, okvir z ročaji za krnjene podatke, dogodkovni diagram, Lexisov diagram in diagram v obliki svinčnika – ter ocenili njihovo ustreznost. Vse navedene diagrame (razen diagrama v obliki svinčnika) smo narisali tudi na primeru lastnih podatkov. Za risanje histograma za krnjene podatke ter okvirja z ročaji za krnjene podatke smo napisali lastni funkciji v programu R (kodi sta podani v prilogi). Za risanje krivulje preživetja, kumulativne porazdelitvene funkcije, kumulativne ogroženosti, dogodkovnih diagramov ter Lexisovega diagrama smo uporabili obstoječe funkcije in knjižnice v programu R. Za odkrivanje napak v podatkih pred analizo smo ustvarili uporabniku prijazno interaktivno spletno aplikacijo, ki omogoča pregled vnešenih podatkov z dogodkovnimi diagrami, poleg tega pa izpostavi enote z napako v sosledju dogodkov ter enote z enakimi časi dogodkov. Enote z napako izpiše glede na njihovo identifikacijo, jih izpiše v tabeli ter grafično prikaže z dogodkovnim diagramom. Za izdelavo aplikacije smo uporabili knjižnico Shiny v programu R.
Izvirni doprinos magistrskega dela je hiter in enostaven prikaz podatkov iz analize zgodovine dogodkov, s čimer dobimo okviren vtis o podatkih in njihovi porazdelitvi. Poleg tega lahko v aplikaciji podatke pregledamo na ravni vsakega posameznika, poiščemo napake v podatkih ter jih posledično tudi odpravimo. S tem se bistveno skrajša čas urejanja in preoblikovanja podatkov pred analizo ter omogoči bolj kakovostno analizo brez napak v podatkih.</dc:description><dc:publisher>[N. Kregar]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-08-11 11:05:42</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>128881</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
