Taksonomija, paleoekologija in paleobiogeografija spodnjejurskih radiolarijev Severnih Apneniških AlpCifer, Tim (Avtor) Goričan, Špela (Mentor) Gale, Luka (Komentor) RadiolariaPolycystinaspodnja jurataksonomijabiostratigrafijapaleoekologijapaleobiogeografijaSeverne Apneniške AlpeV zaporedju kremeničnih apnencev in laporjev na Rettensteinu v Severnih Apneniških Alpah je bila najdena ena najbolje ohranjenih in raznolikih spodnjejurskih radiolarijskih združb zahodne Tetide. V 13 radiolarijskih vzorcih je določenih 200 vrst, ki pripadajo 74 rodovom. Dva rodova in 14 vrst je opisanih prvič. To sta rodova Tetractoma n. gen. in Tipiforma n. gen., ter vrste Arcanicapsa spinosa n. sp., Ares rettensteinensis Cifer, Charlottalum austriacum n. sp., Crucella optima n. sp., Hexapyramis ? sphaericus n. sp., Katroma hasta n. sp., Loupanus pliensbachicus Cifer, Pseudoheliodiscus dispinosus n. sp., Pseudoheliodiscus rotaformis n. sp., Tetractoma tollmanni n. gen. n. sp., Thurstonia ? robusta Cifer, Tipiforma missoniae n. gen. n. sp., Tozerium filzmoosense Cifer, and Trexus rotundus n. sp. Zgornjesinemurijska do spodnjepliensbachijska starost je določena z radiolariji in kalibrirana z amoniti, kalcitnim nanoplanktonom in stabilnimi ogljikovimi izotopi. Podana je primerjava z drugimi dobro ohranjenimi in raznolikimi spodnjejurskimi združbami iz območja zahodne Tetide in Pantalase. Obdobje prehoda sinemurija v pliensbachij je obdobje občutnih sprememb v okolju, ki se odražajo tudi v padcu diverzitete in spremenjeni taksonomski sestavi radiolarijskih združb z Rettensteina. Spremembe so bile verjetno posledica zmanjšane produktivnosti radiolarijev v zgornjem delu vodnega stolpca zaradi aridnega podnebja in zato zmanjšane količine nutrientov. Ob koncu sinemurija je bila verjetno povišana slanost, ker je imel bazen zaradi padca morske gladine slabšo povezavo z odprtim morjem. Glede na povečan ali zmanjšan delež v združbah na prehodu med sinemurijem in pliensbachijem se taksoni delijo na občutljive in na neobčutljive na ta okoljski stres. Naselariji katerih delež se v pliensbachiju zmanjša, so monocirtidni, dicirtidni in multicirditni naselariji, medtem ko se delež tricirtidnih naselarijev poveča. Pri spumelarijih se zmanjša delež družin Pantanelliidae, Emiluviidae in Angulobracchiidae, medtem ko se število primerkov v družinah Xiphostylidae in Conocaryommidae poveča. Saturnalidae se množično pojavijo v najvišjem delu sinemurija, kar lahko pomeni, da uspevajo v bolj zaprtih bazenih in so mogoče odporne na povišano slanost. S primerjavo favne z Rettensteina z združbami nahajališč v Mehiki (Baja Californija), Kanadi (Haida Gwaii) in na Japonskem je bilo mogoče prepoznati razlike med združbami različnih biogeografskih provinc. Razlike se izražajo v prisotnosti ali odsotnosti nekaterih taksonov, razlikah v morfologiji radiolarijev nekaterih rodov in diverziteti združb. Moč je prepoznati razlike med območji nizkih in visokih geografskih širin in razlike med Tetido in Pantalaso. Rezultati potrjujejo obstoj tetidine biogeografske province in pantalasine biogeografske province v spodnji juri.20212021-08-07 07:45:08Doktorsko delo/naloga128836sl