Terminologija v računalniški akademski slovenščiniKukovičič, Klara Eva (Avtor) Fišer, Darja (Mentor) Erjavec, Tomaž (Komentor) akademska slovenščinaterminologijaterminološka gostotaluščenje terminologijeterminologija v računalništvu in informatikiV zadnjih desetletjih je bilo izvedenih kar nekaj raziskav, ki se osredotočajo na analizo akademskega diskurza. Akademska slovenščina je nadpomenka za različne žanre, in sicer za strokovno-znanstvena besedila, ki nastajajo v akademskem okolju, torej obsega vse od seminarskih nalog in študentskih poročil do diplomskih in magistrskih nalog ter doktorskih disertacij. V magistrskem delu raziskujem terminologijo v akademski slovenščini, in sicer se osredotočam na raziskovalno področje računalništva in informatike, kjer na primeru treh doktorskih disertacij preučujem, kako veliko terminologije se pojavlja v disertacijah z izbranega področja in ali je terminologija na določenih delih disertacij bolj zgoščena kot drugje. Prav tako s primerjavo terminov, izluščenih iz obravnavanih doktorskih del, z dostopnimi terminološkimi viri ugotavljam, v kolikšni meri si lahko prevajalci kot uporabniki terminologije v procesu prevajanja pomagamo s prosto dostopnimi dvojezičnimi slovarji ali priročniki, ki pokrivajo področje računalništva. Pri raziskovanju sem postavila tri vprašanja: Kakšna je povprečna terminološka gostota disertacij? Ali je povprečna terminološka gostota povzetkov večja od povprečne terminološke gostote celega dokumenta? Kolikšen odstotek izluščenih terminov pokrivajo spletni slovarji? Poleg omenjenih vprašanj me je v magistrskem delu zanimalo tudi, kateri besednovrstni vzorci terminov se najpogosteje pojavijo ter kolikšna je povprečna dolžina terminov. Raziskava je bila sestavljena iz naslednjih korakov: najprej sem termine v disertacijah ročno označila, nato sem izluščila označene termine in analizirala pridobljene sezname terminov iz posamezne disertacije. Rezultati analize kažejo, da terminološka gostota celotnih dokumentov znaša 25 %, kar je precej visoko in primerljivo s sorodnimi raziskavami. Pri analizi posameznih delov disertacije sem opazila, da je terminološko najgostejši del vseh analiziranih dokumentov povzetek, v katerem je terminološka gostota 30-odstotna. Kar se dolžine terminov tiče, je največ terminov dvobesednih, na drugem mestu so enobesedni termini, tem pa so sledili še tribesedni. Najdaljši termin, ki sem ga označila, je bil devetbesedni, povprečna dolžina termina pa znaša 2,67. Izkazalo se je, da spletni priročniki pokrivajo približno 13 odstotkov vseh označenih terminov. Raziskava je pokazala, da doktorske dizertacije lahko služijo kot odličen vir za upravljanje z (računalniško) terminologijo ter ustvarjanje novih terminoloških priročnikov. Rezultati so namreč pokazali tudi potrebo po novih oziroma obsežnejših slovenskih terminoloških priročnikih za področje računalništva in informatike.20212021-07-31 07:45:15Magistrsko delo/naloga128807sl