<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=128782"><dc:title>Uporaba slovenskega prevoda strukturiranega intervjuja za ocenjevanje motorične aktivnosti zgornje ekstremitete</dc:title><dc:creator>Lenart,	Manca	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Gričar,	Nevenka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Jeglič,	Tatjana	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Mekiš,	Nejc	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>delovna terapija</dc:subject><dc:subject>osebe po možganski kapi</dc:subject><dc:subject>psihometrične lastnosti</dc:subject><dc:subject>delovna terapija</dc:subject><dc:description>Uvod: Možganska kap je nenaden dogodek, ko pride do motnje pri oskrbi možganov s kisikom. Zaradi pogoste posledice kapi kot je zmanjšana funkcija zgornjega uda, je pomembno vključevati terapevtske pristope, ki spodbujajo čim večjo uporabo bolj prizadetega zgornjega uda, ter metode, ki spodbujajo pravilne vzorce gibanja. Ena izmed učinkovitih terapij za izboljšanje na tem področju je z omejevanjem gibanja spodbujajoča terapija. Znotraj te terapije se uporablja ocenjevalni instrument, ki vrednoti spontano in realno uporabo bolj prizadete roke v domačem okolju; to je Strukturiran intervju za ocenjevanje motorične aktivnosti zgornje ekstremitete. Namen: V diplomskem delu smo želeli ugotoviti, kakšna je razumljivost in zanesljivost slovenskega prevoda Strukturiranega intervjuja za ocenjevanje motorične aktivnosti zgornje ekstremitete in kakšne so njegove psihometrične lastnosti. Namen je bil, da ocenjevalni instrument iz originalnega angleškega jezika prevedemo v slovenski jezik, ga prilagodimo za slovensko kulturno območje ter ga pripravimo na uporabo. Metode: Uporabljena je bila kvantitativna raziskava. Intervju vsebuje 30 aktivnosti. Posameznik oceni realno uporabo bolj prizadete roke pri vseh aktivnostih po količinski lestvici in kakovostni lestvici. Oceni se od 0 (popolna neuporaba bolj prizadete roke) do 5 (enaka uporaba bolj prizadete roke kot pred kapjo), in sicer do polovice točke natančno. V raziskavo je bilo vključenih deset oseb po možganski kapi. Vsaka oseba je bila ocenjena s strani šestih ocenjevalcev (delovni terapevti in fizioterapevti). Rezultate smo analizirali v programu SPSS. Skladnost med ocenjevalci je bila preverjena s koeficientom intraklasne korelacije (ICC). Notranjo skladnost slovenskega prevoda smo izračunali s Cronbach ? koeficientom. Rezultati: Zanesljivost med ocenjevalci je odlična (ICC=0,996). Rezultati ICC med posameznimi ocenjevalci variirajo od 0,978 do 0,997, kar predstavlja visoko zanesljivost. Notranja skladnost slovenskega prevoda je visoka (?=0,935-0,978). Razprava in zaključek: Prevoda Strukturiranega intervjuja za ocenjevanje motorične aktivnosti zgornje ekstremitete smo se lotili, saj smo ga želeli približati tako delovnim terapevtom kot tudi drugim strokovnim delavcem na področju rehabilitacije na nevrološkem področju. Ocenjevanje s slovenskim prevodom bo sedaj potekalo hitreje, saj je ocenjevalni instrument enostaven, priročen in dobro razumljiv. Rezultati raziskave kažejo na uporabnost prevoda ocenjevalnega instrumenta v vsakdanji praksi, čeprav bi bilo v prihodnje smiselno narediti raziskavo na večjem vzorcu.</dc:description><dc:publisher>[M. Lenart]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-07-29 07:45:15</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>128782</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
