<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=128764"><dc:title>Beg možganov na primeru Hrvaške</dc:title><dc:creator>Dobrijević,	Vanja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ilc Klun,	Mojca	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>beg možganov</dc:subject><dc:subject>Hrvaška</dc:subject><dc:subject>mednarodne migracije</dc:subject><dc:subject>izobrazba</dc:subject><dc:subject>demogeografija</dc:subject><dc:description>Beg možganov je posebna oblika migracije, njeni predstavniki pa so visoko izobraženi posamezniki, ki se za selitev odločijo iz specifičnih razlogov (graditev kariere, nadaljevanje izobrazbe, ipd.). Z begom možganov lahko povežemo tudi procese kroženja možganov, izgube možganov in pridobitve možganov, tako kot procesa asimilacije, integracije in pojem multikulturnosti. Problematika bega možganov je prisotna v več državah, med drugim tudi na Hrvaškem. Hrvaška je tradicionalno emigracijska država s številčno diasporo po svetu, največ njenih predstavnikov danes živi v ZDA in Nemčiji. Prebivalstvo se je iz Hrvaške selilo v več valovih skozi zgodovino, beg možganov pa je proces, ki je v državi bolj opazen predvsem v zadnjih 30-ih letih. Beg možganov ima pozitivne in negativne posledice tako na državo imigracije kot na državo emigracije. Njegov vpliv se kaže predvsem v pomanjkanju visoko izobraženega strokovnega kadra in nazadovanju v gospodarskem razvoju. Beg možganov pa lahko postane tudi pozitiven proces, če se pretvori v kroženje možganov in izseljenci z matično državo sodelujejo ter delijo svoja novo pridobljena znanja in veščine iz tujine.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-07-28 07:46:01</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>128764</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
