<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=128760"><dc:title>Obvladovanje psihosomatske bolečine pri pacientih z anksioznimi in depresivnimi motnjami</dc:title><dc:creator>Mlinar,	Mihela	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Sotler,	Robert	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kotar,	Viki	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Lapanja,	Aljoša	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega</dc:subject><dc:subject>kronična bolečina</dc:subject><dc:subject>anksiozno depresivne motnje</dc:subject><dc:subject>duševno zdravje</dc:subject><dc:subject>dejavniki kronične bolečine</dc:subject><dc:subject>promocija zdravja</dc:subject><dc:description>Uvod: Bolečina je najpogosteje zabeležen simptom, ki je zaznan pri pacientih. Anksioznost in depresija pa sta najpogostejši duševni motnji zabeleženi v ambulanti družinske medicine. Anksiozna in depresivna motnja se najpogosteje pojavljata skupaj z bolečino, prav tako pa se namesto ustreznega zdravljenja najpogosteje predpiše analgetične opioide. Namen: Namen diplomskega dela je predstaviti, kako se kaže psihosomatska bolečina pri pacientih z anksiozno depresivnimi motnjami in predstaviti pomen ohranjanja in krepitve duševnega zdravja. Metode dela: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. Uporabili smo pregled slovenske in tuje literature. Iskanje je potekalo v podatkovnih zbirkah spletnega portala Digitalne knjižnice Univerze v Ljubljani in podatkovnih zbirkah COBISS, PubMed, MedLine, ScienceDirect, Web of Science, CINAHL in Cochrane Library. V analizo je vključena literatura od leta 2013 naprej, zaradi relevantnosti, pa je lahko uporabljena tudi starejša literatura. Iskanje literature je potekalo od januarja do julija 2021. Rezultati: Anksiozno depresivne motnje so povezane s kroničnimi bolečinami, prav tako so kronične bolečine povezane z anksiozno depresivnimi motnjami. Zaradi depresije in anksioznosti pacienti trpijo večjo intenziteto bolečine in obratno, se zaradi bolečine pričakuje večji razvoj anksiozno depresivnih motenj. Dejavniki, ki vplivajo na bolečino so raznovrstni. V grobem so to raznorazni stresni dogodki v otroštvu, kakovost spanja, genetika in vpliv okolja na pacienta. Dejavniki so med seboj tesno povezani, zato lahko en dejavnik poruši vse ostale ali obratno, en dejavnik izboljša ostale. Kognitivni dejavnik je zelo pomemben dejavnik, ki pripomore k obvladovanju in sprejemanju bolečine. Tu mu lahko zelo pomaga religija in bližnja skupnost, saj se tako pacient lažje sprijazni z boleznijo. Pacienti pogosto trpijo za kroničnimi bolečinami, vendar se v ozadju skriva razvoj anksiozno depresivne motnje, ki to povzroča. Tako je velikokrat pacientom predpisan analgetični opioid, namesto ostalih oblik zdravljenja. Razprava in zaključek: Pomembna je celostna obravnava pacientov upoštevajoč biološke, psihološke, socialne in etično-duhovne dejavnike, ki vplivajo na izkušnjo bolečine. Večjo moč je potrebno dati preventivnim dejavnostim in osveščanju splošne populacije o duševnem zdravju in kronični bolečini, ki je posledica duševnega ravnovesja in obratno.</dc:description><dc:publisher>[M. Mlinar]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-07-28 07:45:39</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>128760</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
