Aktivnosti zdravstvene nege za preprečevanje, prepoznavanje in obravnavo delirija v intenzivnih enotahPraprotnik, Deja (Avtor) Lapanja, Aljoša (Mentor) Sotler, Robert (Recenzent) diplomska delazdravstvena negadelirijživljenjsko ogroženi pacientivarovalni ukrepiocenjevalne lestvicev pacienta usmerjena oskrbaUvod: Delirij je akutna organska duševna motnja, ki se pogosto pojavlja pri življenjsko ogroženih pacientih v intenzivnih enotah, a vseeno pogosto ostane neodkrit. Ker ga je z ustreznimi varovalnimi ukrepi mogoče preprečiti, je smiselno, da aktivnosti usmerimo najprej v preprečevanje, če nam to ne uspe, v prepoznavanje in za tem v ustrezno obravnavanje, da simptome in vzroke delirija čimprej odpravimo. Pri vseh aktivnostih smo medicinske sestre zelo pomemben člen zdravstvenega tima, ki obravnava pacienta z delirijem, saj ob njem preživimo največ časa ter ga zato tudi najbolje poznamo in lahko ocenimo in opazimo različne spremembe, tako v duševnem kot telesnem stanju. Namen: Namen diplomskega dela je opredeliti aktivnosti zdravstvene nege za preprečevanje, prepoznavanje in obravnavo delirija v intenzivnih enotah somatskih bolnišnic. Metode dela: V diplomskem delu je bila uporabljena deskriptivna metoda dela, s katero smo pregledali tako tujo in domačo literaturo, ki smo jo iskali v elektronskih podatkovnih bazah (PubMed, Medline, CINAHL, Wiley Online Library). Dostop do omenjenih podatkovnih baz je bil omogočen preko oddaljenega dostopa v digitalni knjižnici Univerze v Ljubljani (DiKul). Slovenska literatura pa je bila iskana preko bibliografskega sistema COBISS.SI in svetovnega spleta. V diplomskem delu je bilo končno vključenih 31 enot literature. Rezultati: Rezultati kažejo, da je veliko aktivnosti, s katerimi je možno tako preprečiti, kot lajšati simptome že razvitega delirija. Ključne aktivnosti tako v preventivi kot obravnavi obsegajo edukacijo zdravstvenih delavcev, identifikacijo dejavnikov tveganja, obvladovanje bolečine, uravnavanje sedacije, zgodnjo mobilizacijo, ustrezno higieno spanja in orientacijo ter informiranost pacienta. V vseh teh aktivnostih morajo medicinske sestre znati prevzeti svojo vlogo in jo s svojo strokovnostjo in izvajanjem različnih intervencij izvesti tako, da v čim večji meri preprečujejo dejavnike tveganja, odkrivajo še neidentificirane delirantne paciente in ustrezno sodelujejo pri obravnavi pacientov, pri katerih se je delirij razvil. Razprava in zaključek: Iz rezultatov je razvidno, da je delirij pogost v populaciji življenjsko ogroženih pacientov, pogosto spregledan, a je za njegovo preprečevanje, prepoznavanje in ustrezno obravnavo možno z ustreznim pristopom, smernicami in protokoli veliko narediti. Ugotovili smo tudi, da je delirij eden izmed tistih zapletov, kjer se ponovno lahko izkaže velika vloga zdravstvene nege pri obravnavi pacienta, sočasno pa tudi, kako zelo pomembno je, da se zdravstvene stroke v najboljše pacientovo dobro med seboj neprestano povezujejo in si pomagajo.[D. Praprotnik]20212021-07-28 07:45:17Diplomsko delo/naloga128759sl