<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=128718"><dc:title>Izkušnje spremljevalcev otrok s posebnimi potrebami ter strokovnih delavcev, ki z njimi sodelujejo</dc:title><dc:creator>Istenič,	Maja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Poljšak Škraban,	Olga	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>spremljevalec otrok s posebnimi potrebami</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu sem obravnavala poklic spremljevalcev otrok s posebnimi potrebami in njihovo delo, ovire in obremenitve, s katerimi se pri njem soočajo, ter strategije, s katerimi jih obvladujejo in rešujejo. V teoretični del magistrskega dela sem vključila predstavitev otrok s posebnimi potrebami, populacijo, s katero spremljevalci delajo, opis inkluzije, zgodnje obravnave in usmerjanja otrok s posebnimi potrebami kot oblike njihove obravnave. Sledi predstavitev zakonodajnega okvira zaposlovanja spremljevalcev ter predstavitev vloge spremljevalcev, njihovih nalog, lastnosti in kompetenc. V nadaljevanju sem predstavila sodelovanje s starši in delovanje strokovne skupine. Nazadnje sem opisala stres kot reakcijo spremljevalcev na delovne in psihološke obremenitve in nekatere možne strategije soočanja s stresom, predvsem tiste, ki so jih izpostavili moji sogovorniki.
Ker v slovenskem prostoru nisem zasledila raziskave, ki bi pri ocenjevanju sistemske ureditve dela spremljevalcev poudarjala vidik spremljevalcev, temveč so večinoma izpostavljena mnenja strokovnjakov ali pa gre za študije primera, sem v empiričnem delu opravila kvalitativno raziskavo, ki izpostavlja doživljanje svojega dela in pogled na sistemsko ureditev spremljevalcev otrok s posebnimi potrebami z vidika spremljevalcev. V vzorec je bilo vključenih šest spremljevalcev otrok s posebnimi potrebami, pomočnica ravnatelja, ravnatelj in ravnateljica. Ugotovitve raziskave kažejo, da ima sistemska ureditev zaposlovanja spremljevalcev nekaj pomanjkljivosti, ki jih je treba odpraviti. Predvsem je problematična zahtevana izobrazba spremljevalcev in neenotnost financiranja njihovega dela. Spremljevalci so sicer, kljub občasnim stiskam in obremenjenostim na delu, ki se pojavljajo zaradi pomanjkanja znanja in napornega dela, zadovoljni s svojim delom. Med spremljevalci prihaja do razlik med njihovimi občutki kompetentnosti, pa tudi med področji, na katerih prihaja do teh razlik. Na podlagi ugotovitev iz empiričnega dela sem predstavila nekatere potrebne spremembe na področju dela spremljevalcev.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-07-24 05:09:39</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>128718</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
