Odzivi socialnih pedagogov v osnovnih šolah v obdobju epidemije COVID-19Stele, Miha (Avtor) Zrim Martinjak, Nataša (Mentor) epidemija COVID-19V magistrskem delu sem preučeval odzive socialnih pedagogov, zaposlenih na osnovnih šolah, na krizno situacijo v povezavi z epidemijo COVID-19. Preučeval sem njihovo doživljanje vzgojno-izobraževalnega procesa v času epidemije ter tudi načine spoprijemanja s krizno situacijo in oceno lastne usposobljenosti ter podpore ustanove pri delu v krizni situaciji. Prav tako sem preučeval, kako so socialni pedagogi, zaposleni na osnovnih šolah, organizirali in izvajali svoje delo v času epidemije ter katere prilagojene oziroma nove metode dela so uporabljali pri svojem delu in jih bodo uporabljali tudi pri običajnem pouku. Zanimalo me je še, kako zaznavajo prednosti in izzive izobraževanja v času epidemije. V ta namen sem opravil kombinirano raziskavo, saj sem odgovore na zgornja vprašanja analiziral s pomočjo daljšega anketnega vprašalnika na vzorcu stotih anketirancev ter tudi s pomočjo poglobljenih intervjujev s petimi socialnimi pedagoginjami. Magistrsko delo je podalo vpogled v odzivanje socialnih pedagogov kot strokovnih delavcev na krizno situacijo in njihove načine spoprijemanja z njo. Ugotovil sem, da je večina sodelujočih v času epidemije doživljala bistveno več stresa kot v običajnih pogojih. Delo jim je vzelo veliko več časa, zanj pa so porabili tudi več energije. Tudi zahtevnost dela je bila večja. Večina socialnih pedagogov je svoje delo sproti prilagajala in usklajevala z učenci, le redki so imeli urnik kot med običajnim potekom pouka. Meja med zasebnim in službenim je bila zabrisana, delo se je marsikdaj potegnilo čez cel dan ali pa tudi med vikende. Socialni pedagogi so v času epidemije uporabljali nekatere nove metode dela, za nekatere od teh se je izkazalo, da so zelo uporabne in jih bodo uporabljali tudi v običajnih pogojih dela. Delali so večinoma individualno, in sicer preko videokonferenc. Nekateri so delali tudi s pomočjo telefonskih pogovorov, elektronske pošte ali drugih oblik spletnega okolja. Prav tako so nekateri uporabljali še druga družbena omrežja, videoposnetke, ali pa učencem dostavljali natisnjena navodila in naloge. Nekateri so se ves čas srečevali z učenci osebno, in sicer na domu ali pa v prostorih kakšnega društva, ki je delalo tudi med epidemijo. Vse to kaže na zelo veliko mero prilagodljivosti in iznajdljivosti pri iskanju načinov, kako pritegniti učence k sodelovanju. Eden najbolj skrb vzbujajočih rezultatov raziskave je, da kljub vsemu trudu in naporu, vloženemu v socialnopedagoško delo, ter inovativnim metodam dela, kar 77 % anketirancev ocenjuje, da je bila kakovost pouka pri delu na daljavo slabša oziroma občutno slabša kot v šoli. Prav tako se je izkazalo, da so socialni pedagogi zelo zaskrbljeni glede trenutne situacije, saj jih je kar 88,5 % izrazilo to skrb (od tega je 62,5 % precej oziroma zelo zaskrbljenih). Socialne pedagoge najbolj skrbi negativen vpliv dlje časa trajajoče epidemije na duševne težave učencev in družinske razmere ter tudi dolgoročne posledice, ki jih bo imela epidemija in z njo povezani ukrepi na učence z vidika socializacije. Prav tako jih skrbi povečanje razlik v znanju med učenci zaradi dela na daljavo, izguba motivacije za delo pri učencih z učnimi težavami ter negotovost, povezana z dolgotrajnostjo epidemije.20212021-07-24 05:08:37Magistrsko delo/naloga128708sl