<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=128707"><dc:title>Vpliv izobraževanja na daljavo na digitalno pismenost učiteljev in učencev</dc:title><dc:creator>Abram,	Blaž	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Rugelj,	Jože	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>osnovna šola</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu predstavljamo oblike in načine uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije (v nadaljevanju IKT) med osnovnošolskimi učitelji in računalnikarji ter njihov pogled na izobraževanje na daljavo. Osrednji cilj magistrskega dela je ugotoviti vplive izobraževanja na daljavo na digitalno pismenost učiteljev in učencev ter na uporabo IKT v osnovni šoli. 
Izobraževanje na daljavo je oblika izobraževanja, kjer sta učitelj in učenec prostorsko ločena, vsi elementi učnega procesa pa potekajo ob uporabi tehnologije. Učitelji so bili ob nastopu kriznih razmer, ki so se začele sredi marca 2020, in izobraževanju na daljavo primorani uporabljati tehnologijo pri svojem delu. Ker so si učitelji med seboj različni, je prav tako različen tudi njihov odnos do uporabe tehnologije pri pouku ter seveda njihova digitalna pismenost. 
V teoretičnem delu magistrskega dela smo definirali izobraževanje na daljavo, IKT, njeno uporabo v izobraževanju ter digitalno pismenost. Predstavili smo Evropski okvir digitalnih kompetenc izobraževalcev, ki izobraževalcem v državah Evropske unije pomaga tako pri ugotavljanju pridobljenih digitalnih kompetenc kot tudi pri izboljševanju rabe digitalnih tehnologij v izobraževanju. Poleg tega smo opisali pojem e-kompetentne šole, predstavili e-kompetentnega učitelja in opisali, kakšne kompetence naj bi takšen učitelj imel. Raziskali smo, kakšno je bilo stanje glede uporabe IKT pri poučevanju in učenju v osnovnih šolah v Sloveniji pred nastopom izobraževanja na daljavo ter predstavili primere dobre prakse digitalnega opismenjevanja učencev v osnovni šoli.
V empiričnem delu magistrskega dela smo analizirali stanje glede pogostosti in načinov uporabe IKT med osnovnošolskimi učitelji, pridobili stališča učiteljev o njihovi digitalni pismenosti ter digitalni pismenosti učencev. Poleg tega smo v raziskavi želeli ugotoviti, kako so učitelji in računalnikarji doživljali izobraževanje na daljavo, s kakšnimi težavami so se pri tem spoprijemali ter katere (pozitivne) pridobitve tega načina dela bodo ohranili tudi po povratku v šole. V anketi je sodelovalo 67 učiteljic in učiteljev slovenskih osnovnih šol, ki so od marca 2020 dalje izvajali izobraževanje na daljavo, v okviru kvalitativne raziskave pa so bili izvedeni trije intervjuji z računalnikarji na slovenskih osnovnih šolah. Rezultati kažejo, da večina učiteljev uporablja IKT pri svojem delu, svojo digitalno pismenost pa ocenjujejo kot dobro, poleg tega pa navajajo, da se je njihova digitalna pismenost med izobraževanjem na daljavo izboljšala. Veseli me dejstvo, da bodo tri četrtine anketiranih tudi po zaključenem izobraževanju na daljavo uporabljale IKT pri svojem delu, v istem ali celo večjem obsegu. V okviru empiričnega dela magistrskega dela smo ugotovili tudi, da večina učiteljev in računalnikarjev podpira idejo o uvedbi računalništva kot obveznega predmeta v osnovni šoli.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-07-24 05:08:25</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>128707</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
