Stališča vzgojiteljev predšolskih otrok do govora v knjižnem jeziku pri delu z otrokiPust, Monika (Avtor) Petek, Tomaž (Mentor) govorno-jezikovni razvoj otrokV diplomskem delu sem se osredotočila na stališča vzgojiteljev do govora v knjižnem jeziku pri delu z otroki. V teoretičnem delu sem slovenščino opredelila kot uradni jezik, opisala kaj v ustavi in zakonodaji s področja predšolske vzgoje zasledimo o področju jezika. Nadaljevala sem s socialnimi zvrstmi slovenskega jezika, kjer sem opisala delitev socialnih zvrsti in v kakšnih okoliščinah jih uporabljamo. Opisala sem tudi govorno kulturo vzgojitelja in pedagoški govor ter predstavila dejavnike ustreznega pedagoškega govora. Nato sem opredelila pomen samoevalvacije vzgojitelja kot izboljšanje govora oz. govornega nastopanja. Na koncu pa sem opisala tudi področje jezika v kurikulu za vrtce in vpliv prikritega kurikula na govor vzgojitelja. V empiričnem delu sem raziskala stališča vzgojiteljev do govora v knjižnem jeziku pri delu z otroki. V raziskavo je vključenih približno 100 vzgojiteljev in pomočnikov vzgojiteljev predšolskih otrok. Uporabljena je bila deskriptivna metoda zbiranja podatkov. Rezultati so interpretirani z osnovno deskriptivno statistiko s pomočjo tabel in v besedni obliki. Analiza je pokazala, da se vzgojiteljem in pomočnikom vzgojiteljev zdi pomembno, da z otroki govorijo v knjižnem jeziku in da je izobrazba pri govoru pomembna. Vzgojitelji knjižni jezik zelo pogosto uporabljajo pri načrtovanih dejavnostih, pogosto pa tudi pri nenačrtovanih. Z raziskavo sem dobila vpogled v stališča vzgojiteljev do govora v knjižnem jeziku pri delu z otroki.20212021-07-22 04:39:18Diplomsko delo/naloga128637sl