<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=128632"><dc:title>Primerjava tradicionalnega učenja, kinestetičnega učenja in učenja na daljavo z uporabo psihofiziologije</dc:title><dc:creator>Giber,	Tina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Geršak,	Gregor	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Geršak,	Vesna	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>psihofiziologija</dc:subject><dc:description>Psihofiziologija je povezovanje izmerjenih fizioloških vrednosti z opazovanimi duševnimi procesi. Predstavlja sorazmerno novo disciplino, ki temelji na stari ideji povezovanja in razumevanja človeškega delovanja. Vključevanje psihofiziologije v raziskovanje pedagoškega procesa, spremljanje kognitivnega procesa učenja in povezovanje vedenja učencev z meritvami njihove fiziologije nam ponuja dodaten vpogled v omenjene procese ter omogoča njihovo interpretacijo. V magistrskem delu smo psihofiziologijo uporabili z namenom primerjave učnih pristopov. V prvem delu smo opredelili psihofiziologijo ter izbrane fiziološke mere (toplotni tok, temperaturo kože, porabo energije, stopnjo fizične aktivnosti, nivo prevodnosti kože, odziv prevodnosti kože). V nadaljevanju smo opisali duševni proces čustvovanja in kognitivni proces učenja. Zatem smo se posvetili opredelitvam tradicionalnega učnega pristopa, kinestetičnega učnega pristopa in pristopa poučevanja na daljavo. V zadnjem sklopu teoretičnega dela pa smo razložili koncept kognitivne obremenitve v povezavi s težavnostjo učne snovi in predstavili pojav sinhronizacije prevodnosti kože. Predstavljeno smo povezali v empiričnem delu, v katerem smo primerjali izbrane fiziološke mere glede na učni pristop, glede na oceno težavnosti učne ure in primerjali izmerjene fiziološke vrednosti učencev z odločbo o usmerjanju z učenci, ki odločbe o usmerjanju nimajo. Posebno pozornost smo posvetili izmerjenim vrednostim prevodnosti kože in njihovi medsebojni sinhronizaciji. Poleg izmerjenih vrednosti fiziologije učencev smo v raziskavi podatke pridobivali tudi s pomočjo preizkusov znanja, anketnih vprašalnikov, polstrukturiranega intervjuja in videoposnetkov. Te smo pri obdelavi podatkov vseskozi povezovali s psihofiziološkimi meritvami in pokazali, da se psihofiziologija učencev razlikuje glede na učni pristop. Ugotovili smo, da so učenci fizično in psihološko najbolj aktivirani, kadar se učijo na kinestetičen način.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-07-22 04:39:02</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>128632</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>