Izvajanje obveznih in dodatnih vsebin športne vzgoje v času epidemije Covid-19Zof, Katja (Avtor) Štemberger Vučko, Vesna (Mentor) šola v naraviV magistrskem delu smo želeli poiskati razliko med izvajanjem obveznih in dodatnih vsebin športne vzgoje v času šolanja na daljavo in pouka v šoli. Želeli smo pridobiti podatke o načrtovanju in izvedbi le-teh v času epidemije covid-19 s strani razrednih učiteljev in tistih, ki izvajajo športne interesne dejavnosti. V teoretičnem delu je na začetku kratek uvod s predstavitvijo problema, zakaj je pomembno, da svoj prosti čas namenjamo športnim aktivnostim in kako pomembno je gibanje za otroka, zlasti v času zaprtja države, ki je bilo posledica epidemije covid-19. V nadaljevanju so predstavljeni šola v naravi, njen razvoj v Sloveniji, načela, splošni vzgojno-izobraževalni cilji šole v naravi, izhodišča za njeno organizacijo, didaktična priporočila programa šole v naravi, obseg, ki ga ponujajo CŠOD programi, ter financiranje. Zatem je predstavljen športni dan ter nekaj možnih izpeljav športnih dni z različnimi vsebinami, športne interesne dejavnosti ter njihov namen in cilj, načela interesnih dejavnosti ter športna programa Zlati sonček in Krpan. V empiričnem delu je sodelovalo 271 učiteljev. Zanimalo nas je, ali in na kakšen način so učitelji v času epidemije covid-19 izvajali obvezne in dodatne vsebine športne vzgoje. Podatke smo zbrali s spletnim anketnim vprašalnikom. Z njim smo dobili podatke o vsebinah športne vzgoje, ki so povezani z načrtovanjem in izvedbo le-teh. Rezultati so pokazali, da je bilo njihovo izvajanje okrnjeno. Učitelji so izvedli tiste vsebine, ki so se jim zdele v tistem trenutku pomembnejše za učence in so se glede na epidemiološke razmere lahko izvedle in zato večina šol v naravi ni izvedla. Pri športnih interesnih dejavnostih, Zlatemu sončku in Krpanu je prišlo do upada izvedbe le-teh glede na odstotek izvedbe v 1. in 2. valu epidemije. Večina športnih dni se je kljub razmeram izvedla na daljavo.20212021-07-22 04:38:42Magistrsko delo/naloga128629sl