<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=128624"><dc:title>Didaktične igre pri obravnavi elektrike in magnetizma v 4. razredu osnovne šole</dc:title><dc:creator>Pacek,	Barbara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pavlin,	Jerneja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>naravoslovje in tehnika</dc:subject><dc:description>Učenci so pri metodi didaktične igre veliko bolj aktivni kot pri metodah pogovora, razlage, saj didaktična igra od njih zahteva sodelovanje, celostno aktivnost, hkrati pa učenje poteka nezavedno. Didaktična igra ima poleg izobraževalnih ciljev, ki jih lahko preverimo, tudi vzgojne cilje, saj spodbuja sodelovanje, reševanje konfliktov, sprejemanje kritike in razvoj različnih življenjskih kompetenc (npr. vztrajnost, medsebojna pomoč itd.). Kljub poznavanju prednosti metode didaktične igre je še vedno možno zaslediti manko didaktičnih iger za teme iz učnega načrta za predmet naravoslovje in tehnika.
Zato smo se odločili to raziskati v okviru magistrskega dela. Pripravili smo tri didaktične igre na učno vsebino elektrika in magnetizem za 4. razred. Namen raziskave je bil ugotoviti, v kolikšni meri lahko učenci dosežejo izobraževalne cilje za učni vsebini elektrika in magnetizem s tremi različnimi didaktičnimi igrami, katere kompetence didaktične igre spodbujajo in kakšno mnenje imajo o njih učenci in učiteljica. 
V raziskavi je sodelovalo 15 učencev. Podatki učencev so bili zbrani s preizkusom znanja in anketnim vprašalnikom, tipa papir-svinčnik. Podatki učiteljice pa s polstrukturiranim intervjujem. Vsi učenci so igrali vse tri didaktične igre. Pred igranjem didaktičnih iger so rešili preizkus znanja in po igranju ponovno. S tem smo želeli ugotoviti, ali so učenci pridobili novo znanje o tej tematiki. Pripravili so se vprašalniki za učence, katerih namen je bila ugotovitev mnenja učencev o didaktičnih igrah: kaj je bilo dobro, kaj bi bilo potrebno spremeniti, izboljšati in o tem, katere kompetence igra spodbuja. Z učiteljico smo izvedli polstrukturiran intervju. Namen intervjuja je bila ugotovitev njenega mnenja o didaktičnih igrah, kakšne morajo biti, da so primerne, kakovostne, v kolikšni meri se sama poslužuje uporabi didaktičnih iger in ali so se ji konkretne didaktične igre zdele primerne, kakovostne ter kakšne bi lahko bile možne izboljšave. 
Izsledki raziskave kažejo, da je učna metoda didaktične igre primerna za poučevanje učne vsebine elektrika in magnetizem z izdelanimi didaktičnimi igrami in da učenci uživajo pri učenju na tak način. Tudi učiteljica je izpostavila didaktične igre kot motivacijsko sredstvo za učence, ki jih aktivira in ki nezavedno omogoča doseganje zastavljenih učnih ciljev. Omenjeni so bili še elementi didaktičnih iger,  ki didaktično igro naredijo kakovostno, zanimivo, zabavno in še vedno poučno: estetskost, razumljivost navodil in prilagojenost didaktične igre tako učni vsebini kot učencem.
Izsledki magistrskega dela bodo pripomogli učiteljem pridobiti nov način poučevanja teme elektrika in magnetizem v 4. razredu, ki bo v učencih sprožil aktivnost, zanimanje, sodelovanje in razvoj različnih kompetenc.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-07-22 04:37:45</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>128624</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
