<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=128591"><dc:title>Poučevanje in učenje vsebin predmeta naravoslovje in tehnika v 5. razredu osnovne šole z ustvarjalnim gibom</dc:title><dc:creator>Čibej,	Anja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pavlin,	Jerneja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Geršak,	Vesna	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>utelešena kognicija</dc:subject><dc:description>Glavno vprašanje, ki si ga zastavljamo vsi učitelji, je nedvomno, kako, na kakšen način poučevati, učencem predstaviti, približati učno snov, da jo bodo razumeli in si jo čim bolj trajno zapomnili. Hkrati pa želimo vplivati na njihovo osebnost in učence razvijati v smeri samoiniciativnosti, odgovornega ravnanja, dobrih medosebnih odnosov itd. Poznamo mnoge različne oblike dela in učne pristope, ki pri vsem tem pomagajo. To so na primer projektno učno delo, problemski pouk, raziskovalno učenje, igra vlog, sodelovalno učenje, izkustveno učenje, učenje z ustvarjalnim gibom. Predmet Naravoslovje in tehnika (v nadaljevanju NIT) temelji na dogajanju v naravi okoli nas in tako že s samo vsebino ponuja izhodišča za raziskovanje, izkustveno učenje, problemski pouk itd. Hkrati pa izziv pri omenjenem predmetu predstavljajo že ustvarjene (napačne) predstave učencev o naravoslovnih pojmih, zaradi česar moramo biti še toliko bolj pozorni na ustrezno uporabo pristopov poučevanja predmeta NIT, preko katerih pri učencih razvijamo pravilne predstave.
V magistrskem delu želimo raziskati možnosti poučevanja predmeta NIT s pomočjo ustvarjalnega giba in ugotoviti vpliv tovrstnega poučevanja na znanje učencev, trajnost njihovega znanja, mnenje o predmetu NIT, mnenje o ustvarjalnem gibu in počutje učencev glede na različne učne pristope. V raziskavo je bil vključen 5. razred izbrane osnovne šole in njihova učiteljica v šolskem letu 2020/21, kjer so bili učenci poučevani na različne načine, in sicer brez giba, z ustvarjalnim gibom in na daljavo. 
Namen empiričnega dela je bil raziskati, kako učni pristop ustvarjalni gib vpliva na počutje učencev v primerjavi z učnimi urami izvedenimi tradicionalno in učnimi urami na daljavo, ali učni pristop prispeva k večjemu napredku v znanju in trajnosti znanja, ali ustvarjalni gib vpliva na mnenje o predmetu NIT in kakšno je splošno mnenje učencev o gibanju in o ustvarjalnem gibu. Izvedli smo raziskavo, ki temelji na različnih raziskovalnih pristopih, za katero smo oblikovali štiri različne učne priprave, ki temeljijo na treh različnih pristopih poučevanja. Poučevali smo vedno isti razred, poleg tega pa smo učencem izbranega razreda razdelili tudi anketne vprašalnike in preizkuse znanja. Z vprašalniki smo zbirali podatke o različnih mnenjih učencev, s preizkusi pa ugotavljali napredek v znanju in trajnost znanja. Izvedli smo tudi polstrukturiran intervju z učiteljico, ki je služil za dodatno podkrepitev rezultatov. 
Iz rezultatov empirične raziskave smo ugotovili, da je bilo počutje učencev pri predmetu NIT (zelo) dobro, ne glede na izbrani pristop poučevanja. Ugotovili smo tudi, da učni pristop ustvarjalni gib prispeva k večjemu napredku učencev v znanju, ne pa tudi k trajnosti znanja. Mnenje učencev o NIT pred in po raziskavi se ne spremeni, saj so učenci imeli pozitivna stališča do predmeta že pred raziskavo. Tudi mnenje o gibanju se ne spremeni, v splošnem imajo učenci zelo radi gibanje, rezultati pa nakazujejo pozitivno mnenje o učnem pristopu ustvarjalni gib. Ugotovili smo tudi, da je napredek v znanju učencev večji, če je učna ura ocenjena kot lažja.
Rezultati podpirajo vključevanje ustvarjalnega giba kot učnega pristopa v pouk naravoslovja in tehnike. Hkrati skrb vzbuja poučevanje na daljavo, ki se je v raziskavi izkazalo za najmanj učinkovito.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-07-21 04:50:46</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>128591</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
