<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=128589"><dc:title>Vpliv zaposlitve v običajnem okolju na kakovost življenja odraslih oseb z motnjami v duševnem razvoju</dc:title><dc:creator>Lozar,	Klara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Lipec Stopar,	Mojca	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Bratković,	Daniela	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>odrasle osebe z motnjami v duševnem razvoju</dc:subject><dc:description>Tuji avtorji v svojih raziskavah že več let ugotavljajo, da prav zaposlitve v običajnem okolju ob ustrezni podpori v primerjavi z drugimi, ki so danes na voljo, statistično pomembno prispevajo k višji kakovosti življenja odraslih z motnjami v duševnem razvoju. S postopnimi spremembami zakonodaje in različnimi primeri dobrih praks jim odprto delovno okolje počasi približujemo tudi v Sloveniji.
Večji del oseb z motnjami v duševnem razvoju potrebuje podporo skozi celotno življenje, tudi na področju zaposlovanja. V empiričnem delu nas je zanimalo, koliko teh posameznikov je pri nas vključenih v običajno delovno okolje, za kakšne oblike delovnega vključevanja gre, kakšen je njihov delovnik ter struktura po spolu, starosti in zaključenem programu šolanja. Od različnih izvajalcev njihovega zaposlovanja smo pridobili podatke o 120 primerih zaposlitev v običajnem okolju, od tega šest podpornih zaposlitev po ZZRZI (2004, 2011) prek invalidskega podjetja in 114 »integriranih zaposlitev«, ki se prek VDC-jev izvajajo v sklopu storitve zaposlovanja pod posebnimi pogoji. Število popisanih primerov kaže na majhen porast oseb z motnjami v duševnem razvoju, vključenih v običajno delovno okolje, glede na podatke starejših analiz. V popisane zaposlitve so vključeni tako posamezniki, ki so zaključili zahtevnejše vzgojno-izobraževalne programe, kot tisti, ki so obiskovali posebni program. Vseeno pa gre v večjem deležu za manj pogoste oblike dela, za katere posamezniki nimajo sklenjene pravno-formalne pogodbe o zaposlitvi in s tem povezanega ustreznega plačila. 
V multipli študiji šestih primerov smo s polstrukturiranimi intervjuji poizvedeli, kakšen pogled imajo na kakovost življenja odraslih z motnjami v duševnem razvoju, ki so vključeni v »integrirane zaposlitve«, osebe same, njihova družina in sodelavci, ki jim na delovnem mestu nudijo podporo. S kvalitativno analizo smo natančneje preverili, kakšen je vpliv različnih dejavnikov zaposlitev v običajnem okolju na kakovost življenja vključenih odraslih z motnjami v duševnem razvoju. Po informacijah vseh intervjuvancev so izbrani posamezniki s svojim življenjem in njegovo kakovostjo v splošnem zadovoljni. Več jih je izpostavilo, da je prav delo v običajnem okolju zanje izjemno pomembno, da se tam dobro počutijo in so s svojim delom zelo zadovoljni. Za lažje premoščanje raznovrstnih težav pri opravljanju svojega dela prejemajo različne oblike naravne podpore, s katero so vsi zadovoljni. Vsi intervjuvanci so poročali, da delo v običajnem okolju kakovosti življenja oseb pozitivno doprinaša tako na intrapersonalni (čustvena dobrobit, osebni razvoj in samozagovorništvo) kot interpersonalni ravni (socialna vključenost in medosebni odnosi). Na enih področjih je ta vpliv bolj opazen, na drugih manj. Edino pomanjkljivost posamezniki in njihovi starši vidijo v neustrezni formalni urejenosti t. i. »integriranih zaposlitev« in s tem povezanim plačilom za opravljeno delo.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-07-21 04:50:28</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>128589</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
