<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=128539"><dc:title>Izboljšava fizioloških lastnosti pivskih kvasovk z usmerjeno evolucijo</dc:title><dc:creator>Šenica,	Petra	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Petković,	Hrvoje	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Tome,	Miha	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>kvasovke</dc:subject><dc:subject>Saccharomyces cerevisiae</dc:subject><dc:subject>proizvodnja piva</dc:subject><dc:subject>fermentacija piva</dc:subject><dc:subject>poraba sladkorjev</dc:subject><dc:subject>glukoza</dc:subject><dc:subject>maltoza</dc:subject><dc:subject>usmerjena evolucija</dc:subject><dc:subject>mutageneza</dc:subject><dc:subject>selekcijski pritisk</dc:subject><dc:description>Kvasovka Saccharomyces cerevisiae je eden od modelnih organizmov za evkariontske celice, ki se pogosto uporablja v industriji. Kvasovke se že tisočletja uporablja v proizvodnji piva, predvsem zaradi dobre zmožnosti izkoriščanja ogljikovih hidratov kot vira energije. V pivovarski industriji uporaba rekombinantnih tehnik za manipulacijo mikroorganizmov ni dovoljena, zato je za izboljšave sevov potrebno poseči po drugačnih pristopih. Eden od primerov je usmerjena evolucija z mutagenezo, kjer med povzročenimi mutacijami s selekcijskim pritiskom izberemo tiste, ki so odgovorne za želeni fenotip. Eden izmed ciljev magistrskega dela je bila tako postavitev metodologije usmerjene evolucije. Z UV in EMS mutagenezo ter gojenjem na gojišču YNB z maltozo kot edinim virom ogljika ob prisotnosti 2-deoksi glukoze (2DG) v vlogi selekcijskega pritiska smo pridobili proti 2DG odporne mutante industrijskega seva S. cerevisiae. Te mutante smo testirali v fermentacijah, sprva v manjšem volumnu (2 mL), potem pa smo 12 po fenotipu primernih izolatov podrobno testirali še v večjem volumnu (50 mL). S pomočjo HPLC smo merili vsebnost glukoze, maltoze, glicerola in etanola v času bioprocesa, z namenom ugotovitve, koliko in v kakšnem zaporedju je posamezen sev porabljal maltozo in glukozo. Ugotovili smo, da smo pri določenih sevih odpravili katabolno represijo z glukozo, saj so sevi spremenili zaporedje porabe sladkorjev glede na kontrolni sev S. cerevisiae.</dc:description><dc:publisher>[P. Šenica]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-07-19 07:15:02</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>128539</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
