<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=128534"><dc:title>Raznolikost genskih virov listnega ohrovta (Brassica oleracea L.)</dc:title><dc:creator>Šušteršič,	Jan	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Meglič,	Vladimir	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Sinkovič ,	Lovro	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>listni ohrovt</dc:subject><dc:subject>rastlinski genski viri</dc:subject><dc:subject>deskriptor</dc:subject><dc:subject>morfološka raznolikost</dc:subject><dc:subject>bioaktivne spojine</dc:subject><dc:subject>genetska raznolikost</dc:subject><dc:description>Listni ohrovt (Brassica oleracea L.) je manj razširjena vrtnina, ki v zadnjem času vse bolj pridobiva na pomenu kot del zdrave prehrane, saj vsebuje številne zdravju koristne snovi. Namen magistrskega dela je bil preučiti raznolikost 18 genskih virov listnega ohrovta iz genskih bank v jugovzhodne Evrope. Na morfološkem nivoju smo raznolikost določali z uporabo 36 IBPGR deskriptorjev v vegetativni in generativni fazi rasti. Na biokemijskem nivoju smo raznolikost ovrednotili z meritvami vsebnosti skupnih fenolnih spojin s pomočjo Folin-Ciocalteu reagenta, antioksidacijskega potenciala po DPPH metodi in vsebnosti skupnih flavonoidov z aluminijevim kloridom. Stopnjo genetske raznolikosti smo določili z uporabo mikrosatelitnih markerjev. Pri vsakem obravnavanem genskemu viru smo v sklopu morfološke karakterizacije v vegetativni fazi rasti izmerili 9 numeričnih morfoloških parametrov, v generativni fazi pa ovrednotili 18 opisnih in izmerili 9 numeričnih morfoloških parametrov. Na podlagi rezultatov smo genske vire razvrstili in opisali glede na morfološke značilnosti. Največjo raznolikost na biokemijskem nivoju smo opazili pri antioksidacijskem potencialu in najmanjšo pri vsebnosti skupnih flavonoidov. Z mikrosateliti smo določili stopnjo raznolikosti med posameznimi genskimi viri listnega ohrovta in oblikovali tri genetske skupine. Pridobljene informacije in rezultati magistrskega dela bodo osnova za opis genskih virov listnatega ohrovta v različnih bazah podatkov ter uporabni pri nadaljnjih programih žlahtnjenja.</dc:description><dc:publisher>[J. Šušteršič]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-07-18 07:15:04</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>128534</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>