<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=128533"><dc:title>Aktualna vprašanja o pravnem položaju podizvajalcev pri gradbeni pogodbi</dc:title><dc:creator>Čeč,	Marko	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Dugar,	Gregor	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>gradbena pogodba</dc:subject><dc:subject>podizvajalci</dc:subject><dc:subject>neposredni zahtevek podizvajalca</dc:subject><dc:subject>odgovornost za delo podizvajalcev</dc:subject><dc:subject>odškodninska odgovornost naročnika.</dc:subject><dc:description>Glede pravnih razmerij med podizvajalcem, naročnikom in glavnim izvajalcem obstaja več vprašanj, mnenja glede nekaterih so deljena. Veliko dilem se nanaša na ureditev neposrednega zahtevka podizvajalca do naročnika, glede katerega je sodna praksa tudi dodatno izoblikovala pogoje za njegovo uspešno uveljavitev, med katerimi pa je najbolj sporen pogoj koneksnosti. Obseg, v katerem bo naročnik neposrednemu zahtevku ugodil, je lahko odvisen tudi od načina določitve cene v gradbeni pogodbi. Po sodni praksi začetek stečajnega postopka nad glavnim izvajalcem na možnost uveljavitve neposrednega zahtevka ne vpliva. Vprašanja se postavljajo tudi glede odgovornosti v razmerjih s podizvajalci. Glavni izvajalec svojo odgovornost za delo podizvajalca težko izključi. Na drugi strani pa je naročnik podizvajalcu, če je bil z določenimi dejstvi seznanjen, neposredno odškodninsko odgovoren v primeru neunovčitve bančne garancije ter tudi v primeru, ko terjatev za podizvajalčeva opravljena dela plača cesionarju glavnega izvajalca namesto podizvajalcu, ki je zahteval plačilo.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-07-17 09:00:11</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>128533</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
