Izvedba Y ravnotežnega testa pri zdravih otrocih starih med 8 in 12 letMesec, Vanja (Avtor) Vauhnik, Renata (Mentor) Rugelj, Darja (Recenzent) magistrska delafizioterapijaY ravnotežni testdinamično ravnotežjeotrocimotorični sistemstabilnostocenjevanjeUvod: Stabilna drža predstavlja osnovo za ohranjanje ravnotežja nad podporno ploskvijo. Ohranjanje ravnotežja med gibanjem imenujemo dinamično ravnotežje; med gibanjem tako pride do ravnotežnih reakcij, to so prilagoditve položaja telesa, da ohrani telo nad podporno ploskvijo. Pri otrocih se živčno-mišični sistem šele razvija, posledično se razvijajo tudi motorični odgovori na motnje ravnotežja. Za ocenjevanje ravnotežja poznamo več merilnih orodij, med njimi tudi Y ravnotežni test. Gre za objektiven, veljaven in zanesljiv test dinamičnega ravnotežja, ki se uporablja kot napovedni test, test za diagnosticiranje ter kot test za spremljanje izida rehabilitacije. Namen: Namen magistrskega dela je preveriti dinamično ravnotežje otrok, starih med 8 in 12 let, s pomočjo Y ravnotežnega testa in ugotoviti, ali demografske značilnosti vplivajo na izzid meritev. Metode dela: V raziskavo so bili vključeni otroci, stari med 8 in 12 let. Najprej so bile opravljene antropometrične meritve; izmerjena je bila telesna višina, telesna masa, indeks telesne mase, dolžina leve ter dolžina desne noge in dominanca noge. Nato so preiskovanci opravili Y ravnotežni test, in sicer v skladu s standardiziranim protokolom. Rezultati: V raziskavo je bilo vključenih 84 otrok, od tega 48 deklic in 36 dečkov. Povprečni ITM je znašal 18,12. Povprečna razlika v dosegih z levo in z desno nogo enega preiskovanca je znašala manj kot 1 cm. Povprečna vrednost sestavljene ocene z levo nogo je bila 91,83 (SD = 10,88), povprečna vrednost sestavljene ocene z desno nogo pa 91,45 (SD = 11,81). Povprečna razlika v sestavljeni oceni izvedbe testa z levo in desno nogo je znašala 0,39 %. Najboljše rezultate testa v vseh treh smereh so imeli 10-letniki. Na rezultate meritev ni vplival spol otrok; fantje so v povprečju segali dlje, a ko smo rezultate normalizirali, se razlike med spoloma niso statistično značilno razlikovale. Razprava in zaključek: Na izbrani skupini otrok, starih med 8 in 12 let, smo ugotovili, da so starejši otroci dosegali boljše rezultate kot mlajši, izstopali so 10-letniki, ki so v povprečju dosegali najboljše rezultate v vseh treh smereh. Dolžina spodnjega uda ter dominanca nista vplivali na rezultat, zato ne moremo trditi, da imajo otroci z daljšimi spodnjimi udi slabše rezultate, prav tako med izvedbo testa z dominantnim in nedominantnim spodnjim udom ni statistično značilnih razlik. Za posplošitev rezultatov raziskave bi morali imeti večji vzorec otrok, za spremljanje razvoja ravnotežja bi lahko v raziskavo vključili večji razpon v starosti otrok.[V. Šimenc]20212021-07-16 07:45:38Magistrsko delo/naloga128511sl