<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=128484"><dc:title>Digitalna zdravstvena pismenost študentov zdravstvene nege</dc:title><dc:creator>Zajc,	Karin	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Milavec Kapun,	Marija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Gogova,	Tina	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kvas,	Andreja	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega</dc:subject><dc:subject>digitalna pismenost</dc:subject><dc:subject>iskanje zdravstvenih informacij</dc:subject><dc:subject>zdravje</dc:subject><dc:subject>eHealth Literacy Scale</dc:subject><dc:subject>kompetence študentov</dc:subject><dc:description>Uvod: Zdravstvena pismenost je koncept, ki je vse bolj prisoten tudi v našem okolju, vendar še ni vsem dobro poznan. Digitalna zdravstvena pismenost je posameznikova spretnost za iskanje zdravstvenih informacij pri doseganju optimalne ravni zdravja in dobrega počutja ter reševanja izzivov v zvezi z zdravjem. Svetovni splet je postal sinonim za iskanje zdravstvenih informacij, vendar kaže, da je bolj malo znanega o spretnosti posameznikov glede iskanja in ocenjevanja uporabnosti pridobljenih informacij v povezavi z zdravjem. Digitalna zdravstvena pismenost lahko pomembno vpliva tako na ključne kompetence študentov kot tudi njihovo prihodnjo delovno uspešnost. Namen: Namen diplomskega dela je raziskati digitalno zdravstveno pismenost med  študenti zdravstvene nege in ugotoviti, kako iščejo zdravstvene informacije na internetu v povezavi z reševanjem lastnih zdravstvenih težav. Metode: Uporabljen je bil kvantitativni pristop s pomočjo razširjenega vprašalnika Electronic Health Literacy Scale, ki je pogosto uporabljen merski instrument za preverjanje e-zdravstvene pismenosti. Uporabili smo priložnostni vzorec. V raziskavo, ki je potekala med novembrom 2018 in marcem 2019, je bilo vključenih 186 študentov 2. in 3. letnika zdravstvene nege na Zdravstveni fakulteti Univerze v Ljubljani. Rezultati: Anketiranim študentom zdravstvene nege se zdi svetovni splet koristen za sprejemanje odločitev o lastnem zdravju (M ± SD = 3,3 ± 0,9), prav tako se jim zdi uporaben za dostopanje do digitalnih zdravstvenih vsebin (M ± SD = 3,9 ± 1,0). Anketiranci so pri samoocenjevanju digitalne zdravstvene pismenosti v povprečju dosegli 29,62 točke na lestvici od 8 do 40. Diskusija in zaključek: Digitalna zdravstvena pismenost med anketiranimi študenti zdravstvene nege v izbrani izobraževalni ustanovi je v povprečju dobra, kljub temu ima več kot četrtina slabo digitalno zdravstveno pismenost. Zato bi bilo smiselno pridobivanje digitalnih zdravstvenih kompetenc vključiti v program izobraževanja bodočih zdravstvenih delavcev in v prihodnosti preučevati ta fenomen tako med študenti kot zdravstvenimi delavci ter pri tem uporabiti tudi druge, bolj specifične instrumente.</dc:description><dc:publisher>[K. Zajc]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-07-15 07:45:54</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>128484</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
