<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=128453"><dc:title>Pomen horizontalnega prenosa genov iz gostiteljskih v parazitske rastline</dc:title><dc:creator>Pratljačić,	Toni	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Berne,	Sabina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>parazitske rastline</dc:subject><dc:subject>kmetijski škodljivci</dc:subject><dc:subject>evolucija</dc:subject><dc:subject>horizontalni prenos genov</dc:subject><dc:subject>obrambni mehanizmi</dc:subject><dc:subject>genetika</dc:subject><dc:description>Z naraščanjem števila prebivalcev se iz leta v leto povečujejo potrebe po hrani, kmetijske površine pa ostajajo enake oziroma se še zmanjšujejo, zato je pomembno, da se na čim manjši površini pridela čim več pridelka. Pri majhnem izkoristku so poglavitna težava predvsem škodljivci, kot so insekti, virusi in bakterije. Vedno bolj pa se kaže tudi vpliv parazitskih rastlin, ki se preko posebne strukture imenovane havstorij povežejo z gostiteljsko rastlino ter iz nje črpajo hranila in vodo, s čimer oslabijo njeno rast in produktivnost. Razen tolerance rastlin zaenkrat še nimamo splošne metode za zatiranje parazitskih rastlin, je pa za njen razvoj ključno razumevanje fiziologije, interakcije z gostiteljem in evolucije parazitskih rastlin. Največja težava pri zatiranju je dolga dormanca semen, saj lahko v zemlji ostanejo tudi nekaj desetletij. Ob prisotnosti kalitvenega stimulansa, določene spojine proizvedene v gostitelju, vzklijejo ter ob zaznavi primernega gostitelja s pomočjo tako imenovanih havstorij inducirajočih faktorjev (HIF, ang. haustorium inducing factors) oblikujejo havstorije. Skoznje se ne prenašajo le hranila in voda, temveč se lahko aktivno prenašajo tudi genetski zapisi, bodisi RNK ali DNK. Tekom evolucije so se določeni genetski zapisi vgradili v genom parazitskih rastlin in s tem povečali njihovo sposobnost preživetja ali izboljšali parazitske lastnosti. Ti tako imenovani horizontalno preneseni geni (HGT) so večinoma utišani, nekateri pa se močno izražajo v parazitskih rastlinah in omogočajo ključne funkcije kot so metabolizem, celično dihanje, translacija mRNA v mitohondrijih in pretvorba proteinov. Nekaj genov HGT povezujejo tudi z zaviranjem obrambe gostitelja.</dc:description><dc:publisher>[T. Pratljačić]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-07-14 08:15:02</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>128453</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
