Uspešnost setve v različnih položajih sestojnih vrzeli visokogorskega smrekovega gozdaBlažko, Ambrož (Avtor) Diaci, Jurij (Mentor) Ferlan, Mitja (Komentor) setev/sestojna vrzel/visokogorski gozdV magistrski nalogi je predstavljena uspešnost setve v različnih položajih šestih eksperimentalnih sestojnih vrzeli v visokogorskem smrekovem gozdu. Vrzeli so bile velikosti 25 arov, položaji ploskev so bili razporejeni gleda na glavne štiri smeri neba, na središče vrzeli in pod zastorom. V letu 2018 so bila posejana semena različnih drevesnih vrst ter posneta svetloba in naklon. Prvo štetje semenk je bilo izvedeno spomladi 2019, drugo pa naslednjo pomlad. Razvoj mladja je bil analiziran v povezavi s spremenljivostjo ekosistemske mikroklime ozračja, talnimi razmerami in mikroreliefom. Rezultati so pokazali, da je uspešnost setve odvisna od drevesne vrste, naklona in svetlobe. Najuspešnejši vrsti po deležu preživetja sta jelka (100 %) in bukev (88 %). Obe bolje uspevata ob robu vrzeli, kjer je manj svetlobe. Za bukev je izrazit negativen vpliv naklona, podobno je tudi pri macesnu, s tem da slednji potrebuje tudi več svetlobe. Zaradi neznanega vzroka je smreka edina, ki se je dobro razvijala na sredini vrzeli. Plenilci semena so bili pomemben zaviralni dejavnik preživetja vseh vrst, še posebej pa bukve in hrasta. Ameriška duglazija ima, tako kot večina ostalih vrst, težave z naklonom in konkurenco pritalne vegetacije. Raziskava je nakazala, kje so možnosti za izboljšanje uspeha setve.[A. Blažko]20212021-07-14 07:16:00Magistrsko delo/naloga128445sl