Odnos med izgorelostjo, spoprijemanjem s stresom in zadovoljstvom na delovnem mestu pri medicinskih sestrah na intenzivni negiFriganović, Adriano (Avtor) Selič - Zupančič, Polona (Mentor) medicinske sestreintenzivna negasindrom izgorelostispoprijemanje s stresomzadovoljstvo pri deluIzhodišča Izgorelost je psihološki, z delom povezan sindrom, ki nastane zaradi dolgotrajne izpostavljenosti čustvenim in medosebnim stresorjem na delovnem mestu. Kaže se kot negativna samopodoba, negativni odnos do dela in zmanjšano zanimanje za stranke/paciente. Opisane so bile tri dimenzije izgorelosti - čustvena izčrpanost (ČI), depersonalizacija (DP) in zmanjšana osebna izpolnitev (OI). Medicinske sestre, ki delajo na področjih z visokimi obremenitvami - kot je intenzivna nega, poročajo o večji izgorelosti. Zaradi čustvenih in organizacijskih zahtev, ki ustvarjajo občutek prevelike delovne obremenitve, in stresorjev, povezanih s fizičnimi in psihičnimi pritiski iz okolja, je izgorelost pri teh pomembno bolj izražena, kot pri onih iz drugih delovnih okolij in področij zdravstvene nege. Cilji moje raziskave so bili raziskati odnos med sindromom izgorelosti, strategijami spoprijemanja s stresom in zadovoljstvom pri delu pri medicinskih sestrah na intenzivni negi ter poglobljeno raziskati stališča in poznavanje sindroma izgorelosti pri tistih medicinskih sestrah na intenzivni negi, pri katerih je že bila prepoznana izgorelost (skupno število točk na Vprašalniku izgorelosti Maslachove (MBITOT)). Dosegel sem naslednje cilje: (i) določil sem pogostnost sindroma izgorelosti pri medicinskih sestrah na intenzivni negi (ii) raziskal sem povezavo med spolom in izgorelostjo ter povezave med sindromom izgorelosti, zadovoljstvom pri delu in strategijami spoprijemanja s stresom (iii) predstavil sem odnos med sindromom izgorelosti in prej omenjenimi značilnostmi z multivariatnim modeliranjem (iv) pri že izgorelih medicinskih sestrah na intenzivni negi sem raziskal stališča in poznavanje dejavnikov, za katere je iz znanstvene literature znano, da so povezani z izgorelostjo. Metode Na podlagi mešanega raziskovalnega modela sem najprej izvedel kvantitativno presečno multicentrično raziskavo, v kvalitativnem delu pa sem uporabil fenomenološki teoretični okvir z delno strukturiranimi intervjuji. Sodelujoči in postopek V kvantitativni raziskavi je bilo uporabljeno priložnostno vzorčenje; ciljna populacija so bile medicinske sestre, zaposlene v enotah intenzivne nege v petih hrvaških univerzitetnih bolnišnicah, ki sem jih prosil za prostovoljno sodelovanje. Zbiranje podatkov je potekalo od aprila do septembra 2017, sodelovalo je 620 oseb (544 žensk (87,7 %) in 76 moških (12,3 %)). Vključitveno merilo pri prostovoljno sodelujočih je bilo več kot šest mesecev delovnih izkušenj. V letu zbiranja podatkov je na intenzivni negi delalo približno 3500 medicinskih sester, od katerih je bilo približno 13,0 % moških, tako da struktura vzorca odraža spolno strukturo populacije medicinskih sester na intenzivni negi na Hrvaškem. Kvalitativna raziskava je bila izvedena v letu 2017. Medicinske sestre na enotah intenzivne nege s prepoznano izgorelostjo glede na rezultat na Vprašalniku izgorelosti Maslachove so bile izbrane naključno iz vseh petih bolnišnic in so sodelovale prostovoljno. Od 28 sodelujočih je bilo 86 % žensk (n = 24) in 14 % moških (n = 4), starih med 36 in 45 let (n = 11 (40 %)) oziroma med 26 in 35 let (n = 10 (36 %)). Pripomočki Poleg vprašanj o demografskih značilnostih (starost, spol, izobrazba, trajanje delovnih izkušenj na enoti intenzivne nege in vrsta intenzivne nege) so bili v kvantitativnem delu raziskave uporabljeni Vprašalnik izgorelosti Maslachove (MBI), Lestvica spoprijemanja s stresom (WOC) in Lestvica zadovoljstva pri delu (JSS); rezultati MBI so pokazali dobro notranjo konsistentnost s Cronbachovim koeficientom ? z vrednostmi od 0,74 do 0,90 za vsako podlestvico; vse lestvice WOC so pokazale zmerno notranjo konsistentnost (Cronbach ? med 0,6 in 0,7), pri lestvici JSS pa je bil Chronbach ? < 0,80. V kvalitativnem delu raziskave so bili opravljeni delno strukturirani intervjuji do zasičenosti vzorca, pogovori pa so bili zvočno posneti in dobesedno prepisani. Analiza podatkov Analize so bile opravljene z IBM-ovim programom SPSS Statistics for Windows (različica 22.0). Deskriptivne statistike (frekvence, odstotki, aritmetična sredina in standardni odklon) so bile uporabljene za prikaz glavnih značilnosti vzorca. Razlike med MBI, WSC in JSS so bile ocenjene z neodvisnim t-testom, Mann-Whitneyjevim U-testom in s testom Kruskal-Wallis. Normalnost podatkov je bila preizkušena s Kolmogorov-Smirnov testom. Pri lestvici WOC je merjenje ustreznosti vzorčenja podalo visoko vrednost (KMO = 0,876), tudi Bartlettov test sferičnosti je bil statistično pomemben (p < 0,001) in je pokazal na primernost faktorske analize. Z rotiranjem je F1 (aktivno spoprijemanje) pojasnil 25,9 % začetne variance in F2 (pasivno spoprijemanje) 24,5 % začetne variance; oba faktorja skupaj sta pojasnila 50,4 % začetne variance. Notranja konsistentnost za aktivno spoprijemanje je bila po Chronbach ? = 0,80 ter za pasivno spoprijemanje ? = 0,75. Povezave med spolom in izgorelostjo, strategijami spoprijemanja stresom in zadovoljstvom pri delu so bile preverjene s hi-kvadrat testom. Neodvisne spremenljivke pri logistični regresiji so bile spol, starost in rezultati na lestvicah spoprijemanja ter zadovoljstva pri delu, izgorelost (MBITOT in posamezne dimenzije ČI, DP in OI) pa je predstavljala odvisno spremenljivko. Meja statistične pomembnosti je bila p < 0,05. Pri kvalitativni analizi so bile začetne kode generirane v prvi fazi odprtega kodiranja, podatki pa so bili obravnavani skupinsko in potrdilno; pozneje so bile na podlagi kod in z organizacijo podatkov v smiselne skupine oblikovane teme. Pregled začetnih kod in njihovo ponovno združevanje v prejšnje/nove teme se je odvijalo pred oblikovanjem in opredelitvijo imen tem. Vsaka tema je zajela nekaj pomembnega o podatkih v odnosu do raziskovalnega vprašanja in je predstavljala določeno stopnjo vzorca v odzivu ali pomena iz nabora podatkov, kar ustreza postopku osnega kodiranja. Končno je bilo število tem zmanjšano na bolj obvladljiv nabor glavnih tem, ki mu je v zadnji fazi sledila interpretacija. Rezultati V kvantitativni raziskavi so večino v vzorcu predstavljale ženske medicinske sestre (87,7 %), stare med 26 in 35 let (38,9 %), vsi sodelujoči pa so bili stari 33,5 ± 7,7 let. Večina je imela manj kot pet let delovnih izkušenj (39,4 %), delovne izkušnje vseh pa so segale od 1 do 38 let. Najpogosteje so delali na intenzivni negi splošne kirurgije (36,3 %) v Univerzitetnem kliničnem centru Zagreb (51,8 %). Od vseh sodelujočih jih je 137 (22,1 %) doseglo visok rezultat pri čustveni izčrpanosti; 49 (7,9 %) pri depersonalizaciji, medtem ko je bil pri 214 (34,5 %) nizek rezultat pri osebni izpolnitvi. V celoti je bilo 72 sodelujočih (11,6 %) glede na skupni rezultat MBITOT izgorelih. Med sodelujočimi s 5 do 10 leti delovnih izkušenj je nižji delež poročal o visoki depersonalizaciji (15,5 %), deleža z nizko osebno izpolnitvijo in srednjo depersonalizacijo pa sta bila 20,6 % in 17,6 % (p = 0,003). Spol ni bil povezan ne z zadovoljstvom pri delu (p < 0,443) ne s strategijami spoprijemanja (aktivno spoprijemanje p < 0,927 in pasivno spoprijemanje p < 0,144). Nekaj aktivnega spoprijemanja je bilo zabeleženega pri 340 (62,5 %) ženskah in 48 (63,2 %) moških. Tisti, ki so dosegali visoke vrednosti pri čustveni izčrpanosti, so v večji meri (28,5 %) precej uporabljali pasivno spoprijemanje, sicer je bil delež pasivnega spoprijemanja 14,0 % za nizko in 16,2 % za srednjo čustveno izčrpanost (p = 0,005). Več moških je doseglo srednje (17,2 %) in visoke (16,3 %) vrednosti depersonalizacije, več žensk pa nizke vrednosti depersonalizacije (p = 0,045). Kdor je dosegel visoko vrednost depersonalizacije, je na lestvici JSS bolj verjetno izbral oceno zadovoljen(a) (38,8 %), vendar je bila ocena zadovoljen(a) na lestvici JSS še pogosteje izbrana pri tistih, ki so dosegli nizke (63,8 %) in srednje vrednosti (64,3 %) depersonalizacije (p < 0,001). Kdor je dosegel visoko vrednost na dimenziji depersonalizacija, je kar precej (34,7 %) uporabljal pasivno spoprijemanje - in sicer 12,9 % za nizko in 26,5 % za srednjo vrednost na dimenziji depersonalizacija (p < 0,001). Sodelujoči z manj izraženo depersonalizacijo so izbirali višje ocene zadovoljstva na lestvici JSS (p < 0,001). Ocena zadovoljen(a) (OR = 4,04; 95 % CI = 1,81–9,03; p = 0,001) in zelo zadovoljen(a) na lestvici JSS (OR = 10,40; 95 % CI = 1,81–9,03; p < 0,001) sta bila povezana z višjo osebno izpolnitvijo, pet do deset let delovnih izkušenj (OR = 0,56; 95 % CI = 0,33–0,95; p = 0,032) pa z nižjo osebno izpolnitvijo. Moški so v večji meri dosegali srednjo in visoko depersonalizacijo v primerjavi z ženskami (p = 0,045). Pri dimenzijah izgorelosti čustvena izčrpanost in osebna izpolnitev in v skupni vrednosti izgorelosti (MBITOT) se spol ni pokazal kot statistnično pomemben dejavnik. Celokupna izgorelost MBITOT je bila v logistični regresiji odvisna spremenljivka. Nižje vrednosti MBITOT so bile na lestvici za samo-oceno zadovoljstva pri delu povezane z ocenami nevtralno (OR = 0,22; 95 % CI = 0,10–0,52; p = 0,001), zadovoljen(a) (OR = 0,04; 95 % CI = 0,02–0,09; p < 0,001) in zelo zadovoljen(a) (OR = 0,01; 95 % CI = 0,00–0,02; p < 0,001). Višje vrednosti izgorelosti MBITOT so bile povezane s pasivnim spoprijemanjem, opredeljenim z nekoliko uporabljam (OR = 3,08; 95 % CI = 1,39–6,83; p = 0,006), kar precej uporabljam (OR = 9,93; 95 % CI = 4,01–24,61; p < 0,001) in petimi do desetimi leti delovnih izkušenj (OR = 1,99; 95 % CI = 1,10–3,60; p = 0,024). Z uporabo MBITOT kot mere izgorelosti v procesu modeliranja sem pojasnil 36 % variance (Nagelkerke R2 = 0,359). Pri upoštevanju pojavnosti sindroma izgorelosti pri medicinskih sestrah na intenzivni negi so rezultati te raziskave primerljivi z objavljenimi rezultati za druge poklice, zato je bila H1 potrjena. Pojavnost izgorelosti v moji raziskavi je bila za 22,1 % za čustveno izčrpnost, 7,9 % za depersonalizacijo in 34,5 % za osebno izpolnitev pri MBItot 11,6 %. Ob tem literatura navaja izgorelost pri vojakih 16,3 % za ČI, 8,64 % za DP in 30,7 % za OI, pri zdravnikih pa 42,4 % za ČI, 16,0 % za DP in 15,2 % za OI. Potrdil sem tudi H2, da izgorelost in zadovoljstvo pri delu nista povezana s spolom, in H3, da so strategije spoprijemanja s stresom in samo-ocena zadovoljstva pri delu povezani s sindromom izgorelosti. V kvalitativni analizi sem izluščil več tem, ki kažejo različne izkušnje, odnos in vedenje izgorelih medicinskih sester na intenzivni negi - okrnjeno zasebno življenje, stres pri delu, možnosti za zmanjševanje stresa, zaščitni ukrepi na delovnem mestu in prepoznavanje (izgorelosti). Medicinske sestre z izgorelostjo so mi omogočile globlji vpogled v njihove izkušnje in težave, ki jih prinaša izgorelost. Zaključki Rezultati kvantitativnega dela moje raziskave o izgorelosti in njenih povezavah so primerljivi z rezultati raziskav v drugih poklicih, nekoliko pa se razlikujejo zaradi vzorca in pogojev dela v različnih državah. V delovnih okoljih, kjer že imajo preventivne programe, je bila pojavnost izgorelosti manjša. Kvalitativna analiza je pokazala nezadostno znanje o izgorelosti pri hrvaških medicinskih sestrah na intenzivni negi in potrebo po uvedbi izobraževanja o izgorelosti v učne načrte zdravstvenih šol. Glede na to, da aktivno spoprijemanje s stresom zmanjša pojavnost izgorelosti, bi kazalo zaposlene podpreti s programi za konstruktivno (aktivno) spoprijemanje. Spoznanja moje raziskave, da potrebujejo medicinske sestre znanje, osveščenost in usmeritve za preprečevanje, prepoznavanje in spoprijemanje z izgorelostjo, bi kazalo uporabiti v modelih socialnega učenja, kar bi lahko bil nov in uresničljiv način obravnave tega vprašanja. Ker se je pokazalo, da je višina izobrazbe povezana z nižjo pojavnostjo osebne izpolnitve, bi vodje lahko spodbujale medicinske sestre k sodelovanju v nadaljnjem/stalnem izobraževanju. Krepitev dejavnikov, povezanih z zadovoljstvom pri delu, lahko zmanjša izgorelost pri medicinskih sestrah v intenzivni negi. Glede na odnos med zadovoljstvom pri delu in pojavnostjo izgorelosti bi vodstva bolnišnic lahko ukrepala v smeri izboljšav delovnega okolja. Preventivni modeli bi ne smeli biti vzpostavljeni samo za medicinske sestre na intenzivni negi, ampak za vse medicinske sestre v zdravstvenih ustanovah, pa tudi za druge zdravstvene delavce - npr. zdravnike, fizioterapevte in delovne terapevte. Moji izsledki pomenijo za zdravstveno nego kot stroko pomemben prispevek, saj potrjujejo pomen konstruktivnega spoprijemanja s stresom. Glede na to, da aktivno spoprijemanje zmanjša pojavnost izgorelosti, bi kazalo to ugotovitev uporabiti kot osnovo za načrtovanje izobraževanj in usposabljanj in tako krepiti zmogljivosti medicinskih sester – tako na intenzivni negi kot tudi na drugih deloviščih. Predstavljene informacije lahko pomagajo razumeti medicinskim sestram v intenzivni negi in medicinskim sestram nasploh, kako izgorelost vpliva na njihovo profesionalno in družinsko življenje. Poleg tega predstavljam različne izkušnje, koristne pri odpravljanju posledic izgorelosti in zmanjšanju škodljivih učinkov. Končno lahko izsledki motivirajo zdravstvene strokovnjake z omejenimi veščinami in/ali znanjem s področja izgorelosti, da prepoznajo potrebo po spreminjanju svojih strategij za spoprijemanje s stresom tako, da bodo bolj problemsko usmerjene in s tem bolj konstruktivne.20212021-07-14 07:15:02Doktorsko delo/naloga128442sl