Analiza literaturnih podatkov o fizioloških koncentracijah soli žolčnih kislin in fosfolipidov v tankem črevesu ter preučevanje sproščanja iz samo-mikroemulgirajočih sistemovČebašek, Sara (Avtor) Bogataj, Marija (Mentor) Rede, Katarina (Komentor) dvanajstniksoli žolčnih kislinfosfolipidipovršinsko aktivna snovsamo-mikroemulgirajoči sistem (SMES)Razvoj peroralnih farmacevtskih oblik pogosto omejuje slaba topnost zdravilnih učinkovin. Ena izmed rešitev je njihova vgradnja v samo-mikroemulgirajoče sisteme. Obnašanje le-teh in s tem zdravilnih učinkovin po peroralni aplikaciji je odvisno od pogojev v prebavnem traktu, na kar pomembno vplivajo fiziološke površinsko aktivne snovi. Poznavanje vpliva fizioloških parametrov je pomembno za optimizacijo in vitro metod za vrednotenje samo-mikroemulgirajočih sistemov. Namen magistrske naloge je bil najprej z analizo že objavljenih študij raziskati fiziološke koncentracije soli žolčnih kislin in fosfolipidov, osmolalnost in površinsko napetost prebavnih tekočin v tankem črevesu, ter nadalje eksperimentalno ovrednotiti sproščanje zdravilnih učinkovin iz samo-mikroemulgirajočih sistemov v različnih medijih. S sistematičnim pregledom literature v podatkovni bazi Pubmed smo našli 32 člankov. Koncentracije soli žolčnih kislin v tankem črevesu se na tešče gibajo med 2 in 6 mM, po obroku pa med 7 in 15 mM. Izmerjene koncentracije fosfolipidov so na tešče nižje od 1 mM, po obroku pa se gibljejo med 3 in 6 mM. Testirali smo sproščanje treh različnih zdravilnih učinkovin (dipiridamol, paracetamol in natrijev diklofenakat), ki so bile vgrajene v modelni samo-mikroemulgirajoči sistem. Testiranje sproščanja smo izvedli v raztopini HCl, fosfatnem pufru, tris-maleatnem pufru in prebavnem mediju. S tem smo želeli videti vpliv različnih medijev na sproščanje zdravilnih učinkovin z različnimi fizikalno-kemijskimi lastnostmi iz samo-mikroemulgirajočih sistemov, predvsem z vidika vpliva prisotnosti ali odsotnosti površinsko aktivnih snovi v mediju. Te v primeru celokupnih vzorcev ne vplivajo na deleže sproščene zdravilnih učinkovin (dipiridamol), v primeru vodnih vzorcev pa je njihov vpliv dobro viden. Na podlagi deležev sproščene zdravilne učinkovine smo ugotovili, da so rezultati posledica kombinacije solubilizacije s samo-mikroemulgirajočimi sistemi in pH medija, ki vpliva na obnašanje zdravilnih učinkovin in površinsko aktivnih snovi. To dobro ponazarjajo predvsem celokupni vzorci, saj je v primeru slabe topnosti zdravilne učinkovine v mediju nižji tudi odstotek sproščene zdravilne učinkovine. Deleži sproščenih zdravilnih učinkovin so v primeru vodnih vzorcev nekoliko nižji, za kar bi razlog lahko bil, poleg solubilizacije s samo-mikroemulgirajočimi sistemi in pH, tudi dodatek 4-bromobenzenboronske kisline.20212021-07-13 08:45:12Magistrsko delo/naloga128427sl