<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=128393"><dc:title>Vpliv vsebnosti ogljikovih vlaken kompozita in utrjevanje epoksi matrice v avtoklavu na kakovost kompozita po vakuumski infuziji</dc:title><dc:creator>Šturm,	Jakob	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bergant,	Zoran	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>vakuumska infuzija</dc:subject><dc:subject>kompozit</dc:subject><dc:subject>ogljikova vlakna</dc:subject><dc:subject>epoksi smola</dc:subject><dc:subject>avtoklav</dc:subject><dc:description>V okviru zaključne naloge smo se seznanili s procesom vakuumske infuzije, ki ji sledi še obdelava v avtoklavu. Naš namen je bil določiti čim boljše izdelovalne parametre za doseganje dobrih mehanskih lastnosti kompozita.
Glavni cilj naloge je bil določiti optimalno razmerje ogljikovih vlaken in epoksi smole ter opredeliti prispevek avtoklava na izboljšanje upogibne trdnosti tako izdelanega kompozitnega vzorca. Poleg tega smo z analizo mikroskopskih slik določili vpliv avtoklava na poroznost kompozita, tako na površini kot po preseku.
Mehanske lastnosti smo preverjali s tritočkovnim upogibnim preizkusom. Z večanjem količine smole do določenega volumskega razmerja se po postopku vakuumske infuzije mehanske lastnosti kompozita izboljšujejo. Ob dodatni uporabi avtoklava pa je bila za doseg enakih mehanskih lastnosti kompozita potrebna manjša količina smole. Avtoklav je pozitivno vplival tudi na stopnjo poroznosti v kompozitu, saj jo je v primerjavi z vzorci, izdelanimi brez avtoklava, zmanjšal v vseh vzorcih.</dc:description><dc:publisher>[J. Šturm]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-07-10 08:30:23</dc:date><dc:type>Zaključna naloga</dc:type><dc:identifier>128393</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
