<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=128375"><dc:title>Spodbujanje okoljske ozaveščenosti z likovno umetnostjo</dc:title><dc:creator>Finale,	Rock	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Glažar,	Saša A.	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Selan,	Jurij	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>okoljska ozaveščenost</dc:subject><dc:description>Okoljsko ozaveščanje je pomembna komponenta vzgojno-izobraževalnega dela v celotni vertikali izobraževanja. Pri tem imajo na stopnji osnovnega izobraževanja pomembno vlogo učitelji z didaktičnimi pristopi poučevanja, s katerimi lahko pri učencih1 razvijamo in spodbujamo okoljsko ozaveščenost. Pristopi poučevanja pogosto ne temeljijo na medpredmetnem povezovanju ali pa je medpredmetno povezovanje redko. Vanj bi morala biti vključena tudi likovna vzgoja, ki spodbuja kreativno okoljsko razmišljanje in kritičen pogled na svet. Spoznanja, da tradicionalno učenje in poučevanje premalo podpirata znanstven način razmišljanja, so privedla do inovativnih pristopov pri delu v šoli. To se odraža predvsem pri naravoslovnih vsebinah in tako tudi pri okoljski vzgoji. 
Raziskovalen pristop s poudarkom na eksperimentalnem delu spodbuja učence k naravoslovnemu izobraževanju, kar izhaja tudi iz rezultatov raziskave TIMSS 2011. Pri uvajanju novih pristopov je ključno, da so primerni kognitivni stopnji učencev. Že učenci nižjih razredov osnovne šole so sposobni aktivno sodelovati v razpravah in prisluhniti drug drugemu. Okoljska vzgoja in z njo povezano okoljsko ozaveščanje nista povezana le z naravoslovnimi vsebinami, ampak se navezujeta na vrsto drugih področij, med katerimi je tudi likovna vzgoja. Likovna vzgoja prispeva k dinamiki okoljskega izobraževanja s čustveno komponento pri učenju, kar privede do ustrezne obravnave in spreminjanja odnosa do okoljskih vsebin ter vedenja do okolja. 
Namen raziskave je bil analizirati odnos učencev četrtega razreda osnovne šole do okolja in umetnosti ter sposobnosti interakcije učencev med okoljem in umetnostjo. Pri tem smo skušali ugotoviti sposobnost učencev za prepoznavanje okoljskih vsebin v likovnih delih umetnikov in v lastnih. Na osnovi ugotovljenih stališč učencev do zastavljenih problemov je bil razvit inovativni didaktični pristop poučevanja okoljskih vsebin z likovno umetnostjo (OVLU2), ki je zasnovan na medpredmetnem povezovanju. Pristop poučevanja OVLU je bil izveden v šoli pri učencih eksperimentalne skupine, rezultati so bili analizirani in ovrednoteni. 
Z okoljsko umetnostjo lahko učenci v lastnih likovnih delih reflektirajo socialna in okoljska vprašanja, ki zadevajo celotno skupnost. Nekateri raziskovalci menijo, da umetnost kot dejavnost lahko predstavlja most med nami samimi in naravo, za kar ima pomembno vlogo v vzgojno-izobraževalnem procesu tudi okoljska umetnost, saj lahko z likovnim udejstvovanjem učenci razvijajo kritično mišljenje do okolja, posegov človeka v okolje in postajajo bolj odgovorni prebivalci sveta. Umetnostna vzgoja skupaj z likovno in okoljsko vzgojo spodbuja razmišljanje o načinu življenja v sodobnem svetu in posledicah tega načina življenja na okolje, v katerem živimo. Povezovanju okoljskih vsebin s kreativnimi likovnimi vsebinami je potrebno nameniti večji pomen in pozornost, saj ima vrsto pozitivnih socialnih vidikov. 
Rezultati raziskave s 154 učenci četrtega razreda v dveh skupinah (eksperimentalna in kontrolna) kažejo, da ima način poučevanja pomemben vpliv pri spodbujanju okoljske ozaveščenosti in pri povečanju stopnje pozitivnega odnosa in vedênja do okolja ter tudi na večje znanje okoljskih in likovnih vsebin učencev. 
Učenci eksperimentalne skupine, ki so izbrane okoljske in likovne vsebine usvajali z za raziskavo razvitim pristopom poučevanja OVLU, so dosegli statistično značilne razlike v okoljskem in likovnem znanju, pri ozaveščenosti, odnosu in vedênju do okolja, kar pa se odraža tudi pri povprečno višjih ocenah likovnih del. Iz likovnih del učencev eksperimentalne skupine je razvidno, da so dosegli višjo stopnjo občutljivosti do okolja in v svojih delih uspeli na primeren način prikazati tudi okoljski motiv. Preko likovnega ustvarjanja so učenci obeh skupin spoznavali tudi mehanske in druge lastnosti odpadnih snovi ter piktograme za recikliranje. Učenci eksperimentalne skupine so bili statistično uspešnejši tudi pri prepoznavanju okoljske umetnosti v likovnih delih umetnikov.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-07-10 05:24:06</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>128375</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
