Slovenska kratka zgodba (2010–2020) in možnosti problemskih aplikacij v gimnazijiGregorič, Gea (Avtor) Žbogar, Alenka (Mentor) slovenska književnostslovenska prozakratka zgodbaprodukcija kratke zgodbe med letoma 2010 in 2020problemsko-ustvarjalni pouk v gimnazijimodel problemsko-ustvarjalnega pouka kratke zgodbeliterarna zmožnostMojca KumerdejMirana Likar BajželjJedrt Lapuh MaležičSuzana TratnikAna SchnablV magistrskem delu je obravnavana sodobna slovenska kratka zgodba z metodo analize literarnovednih virov. Opravljena je analiza produkcije zbirk kratkih zgodb med letoma 2010 in 2020 z metodo izločanja in razvrščanja. Predstavljene so zbirke kratkih zgodb sodobnih slovenskih pisateljic, in sicer Mojca Kumerdej, Temna snov (2011); Mirana Likar Bajželj, Glasovi (2015); Jedrt Lapuh Maležič, Bojne barve (2016), Suzana Tratnik, Noben glas (2016) in Ana Schnabl, Razvezani (2017). Slednja je literarno analizirana, umeščena v literarni kontekst in uporabljena za obravnavo sodobne kratke zgodbe pri problemsko-ustvarjalnem pouku v gimnaziji. Navedeni so razlogi za izbor s poudarkom na mladostniških bralnih interesih, ki govorijo v prid obravnavi tovrstne literature in umestitev le-te v šolski kanon. Osvetljene so tudi korelacije med problemsko-ustvarjalnim pristopom in razvijanjem literarne zmožnosti, ki je eden od temeljnih ciljev gimnazijskega pouka književnosti.[G. Gregorič]20212021-07-09 08:15:18Magistrsko delo/naloga128340sl