Dejavniki tveganja za razvoj duševne motnje v adolescenciRedžić, Jasmina (Avtor) Lapanja, Aljoša (Mentor) Bizjak, Martina (Recenzent) diplomska delazdravstvena negaduševno zdravjemladostništvošolske medicinske sestreUvod: Dobro duševno zdravje je temelj zdravja, ki ga je potrebno negovati v vseh življenjskih oziroma starostnih obdobjih. Zelo občutljivo je obdobje adolescence. To obdobje je ključno za razvoj in ohranjanje družbenih in čustvenih navad, pomembnih za duševno počutje, in je pomemben napovedni dejavnik duševnega zdravja v odrasli dobi. Ocenjujejo, da ima 10–20 % otrok in mladostnikov po vsem svetu duševne motnje, vendar je še veliko primerov nediagnosticiranih in nezdravljenih. Namen: Namen diplomskega dela je analizirati dejavnike tveganja za pojavnost duševnih motenj v adolescenci in raziskati preventivne aktivnosti zdravstvenega sistema na tem področju. Metode dela: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. Literatura je bila iskana v bibliografskih podatkovnih bazah Medline, CINAHL, Google Scholar, Cochrane Library in preko oddaljenega dostopa DiKUL. Članki, ki smo jih izbrali, so se nanašali na duševne motnje v adolescenci, dejavnike tveganja za razvoj duševne motnje v adolescenci, šolsko medicinsko sestro. Rezultati: Na razvoj duševne motnje pri mladostniku vpliva več dejavnikov. Odvisno je od lastnosti posameznika, socialnih in ekonomskih okoliščin ter okoljskih dejavnikov. Z razvojem duševnih motenj so povezani večja smrtnost med mladostniki in večje tveganje za agresivno vedenje, tvegano spolno vedenje in spolno prenosljive bolezni, nenačrtovane nosečnosti, opustitev šolanja, zloraba prepovedanih substanc. V Sloveniji imamo dobro zasnovano mrežo služb za duševno zdravje. Sodelovanje med posameznimi ustanovami bi lahko v prihodnje izboljšali. Razprava in zaključek: Družinska anamneza duševne motnje, izpostavljenost različnim substancam (alkohol, droge) v prenatalnem obdobju ter v prvem letu življenja, neuspeh v šoli, težave v družini, trpinčenje, slabo ekonomsko stanje, revščina ter drugi so dejavniki, ki povečajo tveganje za razvoj duševne motnje v adolescenci. Smiselna bi bila uvedba šolske medicinske sestre. Njena vloga bi bila spodbujanje dobrega duševnega zdravja, zgodnje prepoznavanje in podpora tistim, ki imajo že prisotno duševno motnjo. Ker so študije pokazale slabo poznavanje duševnih motenj in njihovih simptomov med mladostniki, bi bilo smiselno tudi zdravstveno vzgojno delo na tem področju. S tem bi lahko kakšen mladostnik že sam prej prepoznal simptom/-e duševne motnje.[J. Redžić]20212021-07-09 07:45:09Diplomsko delo/naloga128335sl