<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=128334"><dc:title>Spreminjanje ciljev bolonjske reforme in njihovo uveljavljanje v slovenskem visokošolskem prostoru</dc:title><dc:creator>Rebernik,	Karmen	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Vidmar,	Tadej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>bolonjski proces</dc:subject><dc:subject>spremembe v visokem šolstvu</dc:subject><dc:subject>vseživljenjsko učenje</dc:subject><dc:subject>cilji</dc:subject><dc:description>Z začetkom bolonjskega procesa v letu 1999, ki sloni na ideji o enotnem, primerljivem, privlačnem in konkurenčnem prostoru evropskega visokega šolstva, se je za sodelujoče evropske države pričelo obdobje sprememb. Med njimi je bila tudi Slovenija, ki je postopoma sledila in uvajala cilje in načela bolonjskega procesa v slovenski visokošolski prostor. V magistrskem delu natančneje predstavim bolonjsko reformo in z njo vnesene številne spremembe ter novosti v slovenski visokošolski prostor.
Skozi analizo različne literature in dokumentov je sprva predstavljen nastanek bolonjskega procesa in njegov razvoj s poudarkom na ciljih, ki so se v okviru reforme skušali doseči. Opisan je njegov razvoj od začetka do danes, saj so se od podpisa Bolonjske deklaracije dalje odvijala srečanja ministrov za visoko šolstvo, kjer se je spremljalo uresničevanje zastavljenih ciljev, ki so se skozi leta tudi dopolnjevali in spreminjali. V drugem delu naloge pa se skozi razvoj bolonjskega procesa večji del pozornosti usmeri v uveljavljanje slednjega v slovenski visokošolski prostor. Prikazane so številne novosti, ki  zajemajo tako sistemske, strukturne kot organizacijske spremembe in so vplivale na sam potek izobraževanja v visokem šolstvu. 
Z bolonjsko reformo se v visokem šolstvu vse bolj uveljavlja koncept vseživljenjskega učenja, zato se v tretjem delu naloge prikaže, kako se to odraža skozi različne dokumente bolonjskega procesa.
Vključitev Slovenije v bolonjski proces in postopno uveljavljanje bolonjske reforme pa se je odražalo tudi v samih ciljih razvoja visokega šolstva pri nas, zato se v tretjem delu naloge osredotočim še se na spreminjanje ciljev od začetka bolonjske reforme vse do danes. Bolj kot se bolonjska reforma v prostoru uveljavlja, bolj vidne so spremembe v slovenskem visokošolskem prostoru in  sledenje evropski viziji v razvoju in usmerjenosti visokega šolstva</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-07-09 07:45:02</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>128334</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
