Povezanost med prehranskim stanjem in kakovostjo življenja pri bolnikih z razsejanim na kastracijo odpornim rakom prostateČavka, Luka (Avtor) Šeruga, Boštjan (Mentor) Rotovnik Kozjek, Nada (Komentor) Prehransko stanjeprehranska ogroženostsarkopenijakaheksijakakovost življenjarak prostateUVOD: Poleg podaljšanja celokupnega preživetja je glavni cilj zdravljenja razsejanega raka prostate ohranitev ali izboljšanje z zdravjem povezane kakovosti življenj. Eden od dejavnikov, ki bi lahko vplival na posameznikovo doživljanje z zdravjem povezane kakovosti življenja, je prehransko stanje. Znano je, da ima rak negativen presnovni učinek, dodatno pa je prehransko stanje lahko prizadeto še z zdravljenjem. Pri bolnikih z razsejanim na kastracijo odpornim rakom prostate povezanost med prehranskim stanjem in z zdravjem povezano kakovostjo življenja do sedaj še ni bila poglobljeno raziskana. METODE: V raziskavo smo vključili bolnike z novougotovljenim razsejanim na kastracijo odpornim rakom prostate. Za oceno z zdravjem povezane kakovosti življenja smo uporabili standardiziran vprašalnik FACT-P (Functional Assessement of Cancer Therapy - Prostate). Prehransko stanje smo opredelili s tremi različnimi meritvami: (i) z indeksom telesne mase (ITM), (ii) z diagnozo prehranskega stanja, določenega na podlagi kliničnih in laboratorijskih parametrov ter validiranega vprašalnika za oceno prehranske ogroženosti, in (iii) s faznim kotom (FK), določenim z bioimpedančno meritvijo. Fazni kot in indeks telesne mase sta zvezni spremenljivki, diagnoza prehranskega stanja pa opisna. Ta je na podlagi strokovno dogovorjenih kriterijev zavzemala štiri različne vrednosti: normalno prehransko stanje (nPS), prehransko tveganje brez sarkopenije/kaheksije (PT), sarkopenija in kaheksija. Povezanost smo proučevali z univariatnimi in multivariatnimi regresijskimi modeli. V multivariatne modele smo vključevali še kovariate, ki bi lahko imele vpliv na z zdravjem povezano kakovost življenja pri bolnikih z napredovalim rakom prostate. Za značilne rezultate povezanosti smo šteli tiste s p-vrednostjo pod 0,05, ob tem nismo opravili prilagoditev za večkratna testiranja. REZULTATI: V raziskavo smo vključili 141 bolnikov. Njihova povprečna starost je bila 74,2 leta (standardni odklon: 7,1), 18 (12,4 %) jih je imelo visceralne metastaze. Ob vključitvi je 58 (41,6 %) imelo normalno prehransko stanje, 24 (16,8 %) je bilo prehransko ogroženih brez sarkopenije/kaheksije, pri 43 (30,8 %) bolnikih je bila ugotovljena sarkopenija in pri 16 (11,8 %) kaheksija. Izhodiščno so bile vse opredelitve prehranskega stanja povezane z izhodiščno z zdravjem povezano kakovostjo življenja, največ variabilnosti so pojasnjevale diagnoze prehranskega stanja. V multivariatnem modelu, v katerega so bile poleg drugih pojasnjevalnih spremenljivk vključene vse tri spremenljivke prehranskega stanja, so bile diagnize prehranskega stanja statistično značilno povezane z z zdravjem povezano kakovostjo življenja (PT vs. nPS: ß = –13,31, p = 0,015; sarkopenija vs. nPS: ß = –11,23, p = 0,02; kaheksija vs. nPS: ß = –21,49; p = 0,005), ne pa tudi ITM in fazni kot (ß = 0,48, p = 0,28 in ß = –1,06, p = 0,66). Izhodiščni ITM ni napovedoval boljše z zdravjem povezane kakovosti življenja po 6 mesecih (OR = 1,04, p = 0,39), so pa imeli napovedno vrednost diagnoze prehranskega stanja in fazni kot (PT vs. nPS: OR = 0,29, p = 0,02; sarkopenija vs. nPS: ß = 0,71, p = 0,44; kaheksija vs. nPS: ß = 0,22; p = 0,02; in OR za FK = 1,82, p = 0,01). ITM po 6 mesecih prav tako ni kazal povezanosti z z zdravjem povezano kakovostjo življenja, ponovno pa so jo imele diagnoze prehranskega stanja po 6 mesecih in fazni kot po 6 mesecih. Prav slednja spremenljivka je pojasnila največ variabilnosti (R2 = 22,5 %). V multivariatnih modelih je obremenitev z bolečino konsistentno kazala značilno negativno napovedno vrednost za z zdravjem povezano kakovost življenja. UGOTOVITVE: Pri bolnikih z razsejanim na kastracijo odpornim rakom prostate je boljše prehransko stanje neodvisno povezano z boljšo z zdravjem povezano kakovostjo življenja. Za opredelitev prehranskega stanja je potreben klinično naravnan proces prehranske obravnave, saj ocena prehranskega stanja z ITM ne izključuje prehranske ogroženosti. Pri bolnikih z napredovalim rakom prostate bi morala prehranska obravnava predstavljati del njihovega zdravljenja.20212021-07-09 07:15:02Doktorsko delo/naloga128330sl