Razvoj novih modelov zunanje primerjave določanja cen zdravil in njihov vpliv na izdatke izbrane košarice zdravilJusufović, Elvis (Avtor) Locatelli, Igor (Mentor) Janžič, Andrej (Komentor) sistem zunanje primerjave cen zdravilreferenčna cenazdruženje EuripidSistem zunanje primerjave cen zdravil predstavlja zelo učinkovito optimizacijo stroškov za zdravila in je prisoten v večini evropskih držav. Temelji na določanju cene zdravila na podlagi referenčne cene v eni ali več drugih državah. V Sloveniji so cene zdravil praviloma določene na podlagi minimalne referenčne cene iz Nemčije, Francije in Avstrije. Namen naloge je bil razvoj in ovrednotenje novih modelov sistema zunanje primerjave cen na izbrani košarici originalnih zdravil ob pomoči smernic evropskega združenja Euripid za ustrezno uporabo sistema. Želeli smo prikazati vpliv novih referenčnih cen na teoretične izdatke za izbrana zdravila, izdana v Sloveniji v letu 2019. Celotna naloga je bila opravljena v programu Microsoft Excel, kjer smo s funkcijami programa pripravili podatkovno bazo izbranih zdravil, katerih cene smo primerjali s cenami v podatkovnih bazah referenčnih držav. Združenje Euripid je odobrilo dostop do podatkov o cenah zdravil iz Avstrije, Francije, Poljske, Češke, Belgije in Danske. Oblikovali smo modele A in B – prvi so temeljili na minimalni ceni na enoto zdravila, drugi pa na povprečni ceni na enoto zdravila v določenem naboru držav. Zdravila so bila znotraj modelov razdeljena na štiri nivoje primerjave, ki so bili določeni z raznimi kriteriji (enako lastniško ime, učinkovina, jakost, farmacevtska oblika in enako oz. primerljivo pakiranje). Prvi nivo je predstavljal zdravila z vsemi upoštevanimi kriteriji, drugi nivo se je od prvega razlikoval le v tem, da enako lastniško ime ni bilo nujno, tretji nivo je predstavljal zdravila z enako učinkovino, jakostjo in farmacevtsko obliko, četrti nivo pa zdravila z enako učinkovino in jakostjo. Nabori so vselej vsebovali avstrijske in francoske cene, ki so predstavljale izhodišče za primerjavo z dodanimi referenčnimi državami. Izbrali smo košarico 316-ih zdravil, ki so z obstoječim sistemom v letu 2019 predstavljali približno 318.000.000 € teoretičnih izdatkov za zdravila oz. 328.000.000 € dejanskih izdatkov, kar je približno 80 % le-teh za vsa originalna zdravila. Zaradi različnih razlogov se je košarica zdravil v naboru Avstrije in Francije zmanjšala, v prvi vrsti se je to zgodilo zaradi postavljenih kriterijev primerjanja in odsotnosti Nemčije v naboru. Teoretični izdatki za zdravila z avstrijskimi in francoskimi cenami so se na vseh nivojih primerjave iz izhodiščnih 318 milijonov eurov zmanjšali, in sicer so se pri modelih A vrteli okoli 280.000.000 €, pri modelih B pa okoli 295.000.000 €, pri čemer smo zajeli od 274 do 291 zdravil. Predvsem odsotnost Nemčije iz nabora in stalna dinamika cen na trgu sta že v osnovi zmanjšali teoretične izdatke za zdravila ne glede na model, so pa modeli A iz finančnega vidika bili že v izhodišču bolj ugodni. Končna ugotovitev je bila ta, da bi za oba modela nabor Avstrije, Francije, Poljske in Češke bil najbolj optimalen, in sicer na prvem ali drugem nivoju primerjanja. Pokritost izbranih zdravil bi bila v obeh primerih več kot 90 %. Model A bi teoretične izdatke za zdravila zmanjšal za več kot 10.000.000 €, model B pa bi jih sicer povišal za 8.000.000 €, ampak bi v primerjavi z ostalimi nabori modela B to bilo najbolj ugodno.20212021-07-08 08:45:15Magistrsko delo/naloga128304sl