<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=128278"><dc:title>Določitev biomarkerjev vnetja trebušne stene s hiperspektralnim slikanjem</dc:title><dc:creator>Marinović,	Ivana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Milanič,	Matija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Stergar,	Jošt	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>hiperspektralno slikanje</dc:subject><dc:subject>model interakcij svetlobe s tkivom</dc:subject><dc:subject>vnetje trebušne stene</dc:subject><dc:subject>peritonitis</dc:subject><dc:description>Pri peritonealni dializi so pogosti pojavi peritonitisa in zadebelitve peritonealne membrane, kar otežuje nadaljnjo dializo in lahko vodi celo v smrt. Za oceno stanja se sedaj uporabljata histološka analiza odvzetih vzorcev peritonealne membrane in analiza izraženosti genov povezanih z vnetjem. Histologija je zelo natančna, a točkovna metoda, PCR analiza pa zaznava spremembe na večjem področju brez prostorske ločljivosti, zato se lahko dejansko stanje po celotnem tkivu spregleda. Razvoj nove tehnike, ki lahko poda več podatkov iz celotnega analiziranega področja, je zato nujno potreben.
Za ocenjevanje sprememb na trebušni steni in učinkovitosti zdravil resolvin in epiresolvin na potek vnetja je bilo uporabljeno mezoskopsko hiperspektralno slikanje z valovnimi dolžinami med 400 in 1000 nm z merjenjem spektra prepuščene svetlobe. Vključenih je bilo 17 miši v skupinah z induciranim vnetjem s klorheksidinom, zdravljenih z resolvinom in zdrave kontrole.
Sipalne in absorpcijske lastnosti tkiva so bile pridobljene tako, da je bil model interakcije svetlobe s tkivom prilagojen na hiperspektralne podatke. Tako smo pridobili prostorske porazdelitve volumskih deležev kromoforov, sipalnih koeficientov ter sipalnih potenc po celotnih vzorcih. Iz dobljenih podatkov so bile s statističnimi orodji določene signifikantne metrike, s katerimi bi lahko zaznavali spremenjene vzorce in bi lahko predstavljale biomarkerje vnetja trebušne stene in peritonitisa.
Rezultati so bili primerjani z rezultati genske analize in histologije. Ugotovljeno je bilo dobro ujemanje predvsem s histološkimi ugotovitvami.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-07-08 08:15:05</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>128278</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
