<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=128267"><dc:title>Povezanost specifičnih učnih težav in primanjkljajev na posameznih področjih učenja s čustvenimi in vedenjskimi težavami - percepcija učiteljev</dc:title><dc:creator>Reich,	Marko	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Košak Babuder,	Milena	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>učenci s specifičnimi učnimi težavami</dc:subject><dc:description>Čustvene in vedenjske težave so pri učiteljih vedno veljale za enega največjih izzivov, s katerim se pedagoški delavci srečujejo med opravljanjem svojega dela. Do danes so bile na področju čustvenih in vedenjskih težav izvedene številne raziskave. Vzroki zanje so se pripisovali mnogim različnim dejavnikom, tako bolezenskim stanjem kot tudi vzgoji. Izziv, s katerim se srečujejo učitelji, predstavljajo tudi težave pri učenju oz. učna neuspešnost učencev zaradi specifičnih učnih težav. Učitelji potrebujejo veliko dodatnih znanj na obeh področjih, da lahko učencem s tovrstnimi težavami pomagajo. Pri učencih se specifične učne težave pogosto prepletajo s čustvenimi in vedenjskimi težavami. Številne raziskave so dokazale, da se lahko pri učencih s specifičnimi učnimi težavami neprimerni vedenjski vzorci pojavijo kot posledica frustracij na učnem področju. Prav tako je dokazano, da imajo osebe s specifičnimi učnimi težavami pogosto težave z uporabo socialnih veščin v različnih socialnih situacijah. Neustrezna raba socialnih veščin lahko negativno vpliva na čustvovanje in vedenje učencev s specifičnimi učnimi težavami.  
V magistrskem delu smo proučili percepcijo učiteljev ob srečevanju z učenci z izrazitimi specifičnimi učnimi težavami ter čustvenimi in vedenjskimi težavami. V vzorec je bilo vključenih 84 učiteljev, ki poučujejo na rednih osnovnih šolah v Sloveniji.  
S pomočjo vprašalnikov za učitelje smo ugotavljali njihovo doživljanje dela z učenci s čustvenimi in vedenjskimi težavami, ki se pojavljajo skupaj s specifičnimi učnimi težavami. Zanimalo nas je predvsem, kako pogosto se srečujejo z učenci, pri katerih sta prisotni obe vrsti težav, ter ali menijo, da se pri učencih s specifičnimi učnimi težavami (v nadaljevanju SUT) čustvene in vedenjske težave pokažejo pogosteje kot pri učencih brez omenjenih težav. Ugotavljali smo še, ali se v primerih, ko gre za učence s SUT, učitelji poslužujejo drugačnih metod odpravljanja neprimernega vedenja, kot če gre za učence brez SUT in ali se čutijo dovolj usposobljene za reševanje tako izobraževalnih, kot tudi disciplinskih težav, ki se pojavijo pri tej skupini učencev. Prav tako nas je zanimalo, ali in kako pogosto se učitelji dodatno usposabljajo za delo z učenci s SUT, ki imajo tudi čustvene in vedenjske težave. 
Rezultati so pokazali, da se je večina učiteljev, tudi tistih, ki še nimajo veliko let delovne dobe, že srečala z več kot petimi učenci s SUT, pri katerih se pojavljajo čustvene in vedenjske težave. Hkrati so povečini mnenja, da se pri učencih s SUT pogosteje pojavljajo oblike neprimernega vedenja, kakor pri učencih, ki nimajo SUT. Anketirani učitelji opažajo, da šolska neuspešnost pomembno vpliva na pojav neprimernih vedenjskih vzorcev, saj jih je večina navedla, da so tekom svojega dela že opazili neprimerno vedenje, ki se je pojavilo kot posledica neuspeha na šolskem področju. Večina učiteljev ob pojavu neprimernih oblik vedenja prav tako upošteva dejstvo, ali gre za učenca s SUT ali ne in se odzove temu primerno – v primeru, da gre za učenca s SUT torej postopa drugače, manj strogo oz. bolj prizanesljivo, kot postopa v primerih, ko gre za učenca, ki nima SUT. Raziskava je pokazala tudi, da se učitelji čutijo le delno usposobljene za delo z učenci s SUT ter čustvenimi in vedenjskimi težavami, zelo majhen delež se jih je tudi že dodatno izobraževal na tem področju, čeprav bi se dodatnih izobraževanj s področja dela z učenci s SUT, pri katerih se kažejo neprimerni vedenjski vzorci, če bi se ponudila priložnost, udeležili tudi ostali. Ugotovili smo še, da se mnenja učiteljev o tem, katere oblike neprimernega vedenja jim predstavljajo največji izziv, močno razlikujejo ter da se, kadar potrebujejo pomoč pri postopanju z učenci, ki se neprimerno vedejo, najpogosteje obrnejo na šolsko svetovalno službo.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-07-08 05:37:19</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>128267</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
