<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=128256"><dc:title>Določevanje N-glikanov z masno spektrometrijo</dc:title><dc:creator>Godec,	Veronika	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pompe,	Matevž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>analiza N-glikanov</dc:subject><dc:subject>derivatizacija N-glikanov</dc:subject><dc:subject>masna spektrometrija</dc:subject><dc:subject>masna spektrometrija z ionizaciijo z lasersko desorpcijo s pomočjo matrice (MALDI-MS)</dc:subject><dc:subject>masna spektrometrija z ionizacjo z elektrorazpreševanjem (ESI-MS)</dc:subject><dc:description>Pred masnospektrometrično analizo je N-glikane potrebno sprostiti iz glikoproteinov, nato pogosto sledi derivatizacija N-glikanov za izboljšanje občutljivosti masne spektrometrije, učinkovitejšo ionizacijo spojin in zaščito funkcionalnih skupin. Ker se z masno spektrometrijo ne da razlikovati med vsemi izomeri, se te loči s sklopitvijo s separacijsko tehniko. Najpogosteje se za ionizacijo uporabljata laserska desorpcija s pomočjo matrice in elektrorazprševanje, ki povzročita malo ali nič fragmentacije. Iz masnega spektra se tako lahko določi molekulska masa analita. Informacijo o strukturi N glikana se dobi iz tandemskega masnega spektra na podlagi ionskih fragmentov. Z visokoločljivostno masno spektrometrijo je možno razlikovati med izobarnimi spojinami. N-glikane se lahko detektira tudi z drugimi tehnikami, vendar le masna spektrometrija poda točno molekulsko maso in informacijo o strukturi analita.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-07-07 13:45:05</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>128256</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
