<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=128223"><dc:title>Kompetence študentov zdravstvene nege in digitalne tehnologije</dc:title><dc:creator>Ropoša,	Klemen	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Milavec Kapun,	Marija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Gogova,	Tina	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Čehovin Zajc,	Jožica	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega</dc:subject><dc:subject>DigiNurse</dc:subject><dc:subject>usposobljenost</dc:subject><dc:subject>coaching</dc:subject><dc:subject>informacijska tehnologija</dc:subject><dc:subject>kronične nenalezljive bolezni</dc:subject><dc:subject>medicinske sestre</dc:subject><dc:description>Uvod: Digitalne tehnologije so prisotne vsepovsod v zdravstvu in za študente zdravstvene nege je pomembno, da so dobro usposobljeni za okolje, v katero se bodo profesionalno vključevali. To pomeni tudi obvladovanje digitalnih tehnologij. Cilj vsakega zdravstvenika je najboljša možna oskrba pacienta, to pa nam delno omogočajo digitalne tehnologije. Že med študijem se študentje srečujejo z različnimi digitalnimi tehnologijami in vzporedno s profesionalnimi razvijajo digitalne kompetence. Namen: Namen diplomskega dela je ugotoviti, kakšna je samoocena študentov zdravstvene nege o lastnih kompetencah za opravljanje zdravstvene nege pacientov s kroničnimi nenalezljivimi boleznimi in ali menijo, da jim digitalne tehnologije in orodja lahko pri izboljšanju kompetenc pri teh aktivnostih pomagajo in kako. Metode dela: Uporabili smo kvantitativni raziskovalni pristop. Anketni vprašalnik smo oblikovali v projektu DigiNurse. Raziskavo smo opravili v študijskem letu 2018/19, zajemala pa je vzorec 187 študentov študijskega programa Zdravstvena nega na Zdravstveni fakulteti Univerze v Ljubljani. Od metod smo uporabili Shapiro-Wilksov test porazdelitve, Spearmanov test korelacij in Mann-Whitneyjev test povprečij rangov. Rezultati: Anketirani študentje so se pri 11 od 16 opravil v anketnem vprašalniku izrekli za kompetentne, pri petih pa niti za kompetentne niti za nekompetentne. Poleg tega smo opazili, da so digitalne tehnologije pri 10 od 16 opravil v vprašalniku statistično značilno vplivale na višanje samoocen kompetentnosti, te povezave pa so šibke in pozitivne. Pri opravilih, ki vsebujejo čustvene elemente, ni bilo statistično relevantnih povezav. Raziskovali smo tudi vpliv letnika in načina študija na samooceno kompetentnosti ter na povezavo z digitalnimi tehnologijami. Pokazalo se je, da so za samooceno kompetentnosti statistično relevantne izkušnje izrednih študentov, pridobljene zunaj izobraževalne ustanove. Razprava in zaključek: Ugotovili smo, da imajo študentje zdravstvene nege že pridobljene kompetence za delo in da so dosegli táko raven razumevanja digitalnih tehnologij, ki jim omogoča njihovo uporabo z namenom izboljšanja procesa zdravstvene nege. Prav tako smo ugotovili, da pri izvajanju intervencij pri pacientu s kronično nenalezljivo boleznijo digitalne tehnologije niso v pomoč, kadar se pri tem od medicinske sestre pričakuje razumevanje ali izkazovanje čustev in povezovanje s pacientom. Da bi izboljšali učinkovitost uporabe digitalnih tehnologij v zdravstveni negi, predlagamo partnerstvo med strokovnjaki z informacijskega področja in s področja zdravstvene nege. To bi lahko prihodnost zdravstvene informacijske tehnologije popeljalo na novo raven, s čimer bi izboljšali vpliv digitalnih tehnologij na kakovostno in celovito zdravstveno nego.</dc:description><dc:publisher>[K. Ropoša]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-07-07 07:45:25</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>128223</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
