Kako svojci doživljajo odhod starostnikov v dom starejših občanovOpačak, Maja (Avtor) Lebar, Cecilija (Mentor) Galof, Katarina (Recenzent) diplomska deladelovna terapijastarostnikiinstitucionalno varstvoskrbnikiUvod: Večanje števila starejših oseb, ki so nesamostojnosti pri izvajanju vsakodnevnih aktivnosti vodi do večjega števila odhodov v dom starejših občanov. Pri odločitvi za odhod v dom imajo veliko vlogo tudi svojci, kar jim nemalokrat predstavlja težko odločitev. Namen: Namen diplomskega dela je raziskati proces oddaje svojca v dom starejših občanov – kako se svojci odločijo in kako doživljajo odhod starejših v institucijo. Zanimalo pa nas je tudi, kakšna je vloga institucije pri procesu oddaje svojca v dom starejših občanov. Metode dela: Izvedena je bila kvalitativna raziskava. Podatke smo zbirali s poglobljenimi intervjuji, ki smo jih izvedli s petimi svojci, ki so doživeli odhod bližnje osebe v dom starejših občanov. Intervjuvanje je potekalo od meseca maja 2019 do meseca januarja 2020. Sodelovanje je bilo prostovoljno in anonimno. Rezultati: V raziskavi je sodelovalo pet intervjuvancev, od tega so bile štiri osebe ženskega spola in ena moškega spola. Najmlajša oseba je bila stara 28 let, najstarejša pa 59 let. Iz analize je izšlo pet tem: razlogi za selitev v dom starejših občanov (zdravstveni razlogi, preobremenjenost svojcev), občutki ob selitvi (prijetni in neprijetni občutki), težave ob selitvi (komunikacija z zaposlenimi v domu starejših občanov, ekonomske težave), kaj jim je bilo v pomoč pri selitvi (iskanje informacij, sodelovanje z ustanovo) in občutki zdaj, ko je minilo nekaj časa (pozitivni in negativni občutki). Razprava in zaključek: Ugotovljeno je bilo, da se vsi težko soočajo z odhodom bližnjih v dom starejših občanov. Vključeni so izražali občutek sta strahu in žalosti. Največja težava je bila 24-urna skrb, tej so bile pridružene tudi zdravstvene težave, največkrat omenjena pa je bila demenca. Poleg demence so tu še druge zdravstvene težave, kot so nepokretnost in zavračanje hrane, vse to privede do potrebe po celodnevni oskrbi, ki pa obremenjuje že tako zaposlene svojce, posledično so bili tudi prisotni občutki krivde, da niso zmožni poskrbeti za bližnje. Zadevo olajša to, da je v današnjih časih zelo lahko najti informacije o pomembnih zadevah. Osebe so na koncu zadovoljne z odločitvijo, saj so starejši bolj vključeni v družbo, kot bi bili doma, in imajo zagotovljeno primerno zdravstveno oskrbo 24 ur.[M. Opačak]20202021-07-07 07:45:17Diplomsko delo/naloga128222sl