Krožno gospodarstvo in analiza odnosa do trajnostnega načina življenjaLovšin, Maja (Avtor) Pevcin, Primož (Mentor) krožno gospodarstvookoljetrajnostni način življenja»zero waste«linearno gospodarstvolesna biomasaProblematika večanja količine odpadkov postaja v potrošniški družbi, ki temelji na modelu linearnega gospodarstva, vse bolj izrazita. Ta model temelji na načelih vzemi, neredi, uporabi in odvrzi. Bolj trajnostni način življenja je v družbi stereotipno viden kot luksuz, ki si ga navadni ljudje ne morejo privoščiti in tako še naprej posegajo po izdelkih hitrega potrošništva. Namen diplomskega dela je ugotoviti, ali se trajnostnega načina življenja poslužujejo posamezniki z višjim dohodkom in ali je ta način življenja bolj priljubljen med mladimi. Pri ugotavljanju smo uporabili empirične metode z anketnim vprašalnikom, ki smo ga objavili v Facebook skupini »Dom brez odpadkov«. S pomočjo analize podatkov smo ugotovili, da višina dohodka posameznika ne vpliva na odločitev posameznika, da živi bolj trajnostno življenje. Presenetljivo pa smo ugotovili, da najbolj trajnostno živi starostna skupina 61 let in več. V diplomskem delu smo se osredotočili tudi na elemente krožnega gospodarstva in na to, zakaj je tako zelo pomembna implementacija tega v sedanje gospodarstvo. Prav tako smo predstavili podjetje Melamin, d. d., ki je že vpeljalo model krožnega gospodarjenja v del njegovega delovanja. Podjetje je kotlovnico za proizvodnjo električne energije na fosilna goriva zamenjalo s kotlovnico na lesno biomaso, ki jo poganja stranski proizvod lokalnih lesnih predelovalcev. V zadnjem sklopu smo predstavili način, kako posameznik lahko prispeva k bolj trajnostnemu načinu življenja, saj končni potrošnik navsezadnje narekuje smernice gospodarstva z vidika povpraševanja in ponudbe. Diplomsko delo celostno naslovi problematiko linearnega gospodarstva in s pomočjo analize vsaj delno razbije neke domneve družbe po nedostopnosti življenja z manj odpadki.[M. Lovšin]20212021-07-06 15:30:00Diplomsko delo/naloga128212sl