<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=128193"><dc:title>Toaletni trening za otroka z avtistično motnjo</dc:title><dc:creator>Matjaž,	Maruša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Macedoni Lukšič,	Marta	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Bezenšek,	Ana	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>avtistične motnje</dc:subject><dc:description>Avtistične motnje (v nadaljevanju AM) so pervazivne razvojne motnje, ki so vseživljenjsko stanje, kažejo pa se kot primanjkljaj na področju socialne komunikacije in interakcije, hkrati s prisotnostjo ozko usmerjenih, ponavljajočih se vedenj, interesov in aktivnosti. Naštete značilnosti vedenja so običajno prisotne že v zgodnjem otroštvu in omejujejo vsakodnevno funkcioniranje osebe. Posledično imajo osebe z AM težave z usvajanjem prilagojenega vedenja, ki nam omogoča učinkovito in s socialnimi pričakovanji skladno delovanje na različnih področjih vsakdanjega življenja. Eno izmed teh področji je tudi skrb zase, kamor spada samostojna uporaba toalete. Slednja pozitivno vpliva na posameznikovo kvaliteto življenja, saj mu omogoča socialno vključevanje in ustrezno raven vzdrževanja higiene. Otroci se samostojne uporabe toalete učijo v procesu toaletnega treninga, posamezniki z razvojnimi motnjami (kamor spadajo tudi AM), pa kasnijo v razvoju v primerjavi z vrstniki s tipičnim razvojem, kar pomeni, da kasneje usvojijo tudi samostojno uporabo toalete. Primanjkljaji značilni za AM, se v procesu toaletnega treninga, največkrat kažejo na področjih komunikacije, senzorike, rutin, posploševanja znanja ter motorike, in ovirajo otroka pri učenju samostojne uporabe toalete. Upoštevajoč značilnosti motnje, so strokovnjaki razvili pristope k toaletnemu treningu, ki so bolj prilagojeni otrokom z razvojnimi motnjami in jim tako olajšajo učenje samostojne uporabe toalete. 
Magistrsko delo predstavlja študijo primera, ki zajema primer vedenjskega pristopa k toaletnemu treningu z uporabo pozitivnega ojačevanja v kombinaciji s strukturiranim učenjem, ki temelji na vpeljavi vizualnih opor za tri in pol leta starega otroka z avtističnimi motnjami. Delo zajema opredelitev predpogojev za začetek s toaletnim treningom, načrtovanje toaletnega treninga, implementacijo toaletnega treninga s strani staršev in evalvacijo vpliva toaletnega treninga na raven samostojnosti otroka pri uporabi toalete. Raziskava predstavlja model in izhodišče za načrtovanje individualiziranega toaletnega treninga pri drugih otrocih z avtističnimi motnjami, ki so lahko v pomoč strokovnjakom s specialno-pedagoškega področja in staršem otrok z AM. 
V okviru naše raziskave izveden toaletni trening je pripomogel k višji ravni samostojnosti otroka z AM pri uporabi toalete. Po koncu treninga otrok ni več uporabljal plenice v času, ko so bili z družino doma. Še vedno jo je uporabljal v vrtcu in v drugih okoljih izven doma in pa tudi ponoči. Potrebo po uporabi toalete, ki je prej ni sporočal, je po koncu treninga ob spodbudi sporočil z izmenjavo sličice. Pri slačenju in oblačenju je pred začetkom treninga potreboval popolno fizično oporo, po koncu pa le še delno fizično oporo. Opazili smo tudi porast neverbalnega vedenja, s katerim je otrok nakazal, da se zaveda potrebe po uporabi toalete. Otrok je tako v osmih tednih treninga dosegel napredek na vseh področjih, na katerih smo zastavili cilje.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-07-06 04:46:02</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>128193</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
