<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=128181"><dc:title>Posledice socializma in tranzicije v Sloveniji za premoženjsko stanje oseb v starosti 50+</dc:title><dc:creator>Sambt,	Jože	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Istenič,	Tanja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>Slovenija</dc:subject><dc:subject>demografija</dc:subject><dc:subject>bogastvo</dc:subject><dc:subject>nepremičnine</dc:subject><dc:subject>premoženjsko stanje</dc:subject><dc:subject>bivše socialistične države</dc:subject><dc:subject>anketa SHARE</dc:subject><dc:subject>starejši prebivalci</dc:subject><dc:description>V času socializma so bile oblike varčevanja omejene, hkrati so bile v določenih obdobjih nekatere oblike razvrednotene z visoko (ali hiper-) inflacijo. Za to obdobje je bila značilna manjša potreba po varčevanju, saj je za upokojene, bolne, brezposelne, onemogle itd. poskrbela država. Na osnovi podatkov ankete SHARE v članku primerjamo posebnosti glede obsega in oblike premoženja v Sloveniji. Med 14 analiziranimi državami sta Češka in Estonija kot drugi dve postsocialistični državi v spodnjem delu razvrstitve držav po premoženju, če ga izrazimo v številu povprečnih mesečnih neto plač, Slovenija pa je na visokem tretjem mestu, pri čemer je premoženje skoraj izključno v obliki nepremičnin.</dc:description><dc:date>2020</dc:date><dc:date>2021-07-05 14:14:41</dc:date><dc:type>Članek v reviji</dc:type><dc:identifier>128181</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>