<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=128157"><dc:title>Numerična analiza meritev difuzne refleksije z uporabo integracijske krogle z notranjim izvorom svetlobe</dc:title><dc:creator>Žel,	Tilen	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Majaron,	Boris	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Difuzno refleksijska spektroskopija</dc:subject><dc:subject>transport svetlobe v sipajočih snoveh</dc:subject><dc:subject>integracijska krogla</dc:subject><dc:subject>metoda Monte Carlo</dc:subject><dc:subject>beli standard</dc:subject><dc:subject>človeška koža</dc:subject><dc:description>Meritve spektrov difuzne reflektivnosti z uporabo integracijske krogle so pogosto uporabljen eksperimentalni pristop za karakterizacijo optično sipajočih snovi in struktur, na primer bioloških tkiv in organov. Analiza tako dobljenih spektrov praviloma temelji na prilagajanju analitičnih ali numeričnih napovedi v definicijski geometriji, kjer vzorec obsevamo z ozkim svetlobnim snopom in zajamemo povratno sipano svetlobo iz dovolj velike okolice. A komercialni instrumenti pogosto delujejo obratno: Vzorec obsevajo izotropno in zajamejo svetlobo, ki izhaja iz sredine obsevane ploskve v razmeroma majhen prostorski kot. Smiselnost take meritve temelji na veljavnosti predpostavke o simetriji na obrat časa. 

V okviru magistrske naloge preverimo, ali pride do kršitve te predpostavke, analiziramo nastalo napako in preverimo možnost za njeno odpravo pri analizi opisanih meritev. To dosežemo z uporabo natančne numerične simulacije razmer v eksperimentu, ki temelji na metodi Monte Carlo.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-07-04 08:15:09</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>128157</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>