<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=128153"><dc:title>Pogledi na pomen placente v sodobnem času</dc:title><dc:creator>Urbanc Munda,	Katarina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Thaler,	Darja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Pavel,	Nastja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Mlinar,	Suzana	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega</dc:subject><dc:subject>placenta</dc:subject><dc:subject>uživanje placente</dc:subject><dc:subject>placentofagija</dc:subject><dc:description>Uvod: Izraz placentofagja pomeni, da mati po porodu zaužije placento/posteljico. V živalskem svetu je placentofagija od nekdaj prisotna pri večini sesalcev, pri ljudeh so po uradnih zapisih pojav zaznali šele v letu 1970 v severni Ameriki. V zadnjih desetih letih se trend uživanja posteljice povečuje, predvsem v razvitem svetu. Ženske se za uživanje placente odločajo zaradi motivacije domnevnih pozitivnih učinkov. S povečanim trendom uživanja placente, pa se  pojavljajo vprašanja, glede varnosti, saj naj bi placenta lahko vsebovala nekatere potencialno patogene bakterije, težke kovine v sledovih pod pragom strupenosti in morebitna akumulirana zdravila – antibiotike in anestetike. Nove raziskave potrjujejo tudi vsebnost mikroplastike v placenti. Večinoma placentofagijo povezujemo z naravnim porodom in porodom na domu, vendar se  zanjo odloča vedno več žensk, ki so rodile v porodnišnici. Te matere lahko imajo težavo dobiti svojo placento, saj v bolnišničnem okolju placenta sodi med kužne odpadke in je porodnišnice ne dovolijo odnesti domov. Poleg tega matere velikokrat naletijo na neodobravanje zdravstvenih delavcev glede placentofagije. Namen: Namen diplomskega dela je bil predstaviti pozitivne učinke in morebitne nevarnosti placentofagije za mater in otroka. Želeli smo pridobiti vpogled in proučiti dosedanje znanstvene raziskave na tem področju. Cilj diplomskega dela je bil omogočiti zdravstvenim delavcem in materam, ki si želijo zaužiti placento, poglobiti znanje glede placentofagije in oblikovati strokovno mnenje. Metode dela: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela s kvalitativno analizo podatkov. Pri pregledu literature smo uporabili tujo in domačo literatura, ki smo jo našli na iskalnih bazah: CINAHL, PubMed, Medscape, DiKUL. Rezultati: V sodobnem času obstaja veliko načinov uporabe placente po porodu. Vedno pogostejša je placentofagija, kjer prevladuje uživanje enkapsulirane placente. Placenta vsebuje veliko beljakovin, holesterola, železa, kalcija in selena. Potencialno toksični elementi so močno pod nivojem škodljivosti. Toplotna obdelava placente zmanjša vsebnost hormonov in možnost kontaminacije z bakterijami. Študije na področju placentofagije imajo različne ugotovitve.  Pri nekaterih večina žensk, ki so zaužile placento poroča o izboljšanju razpoloženja, več energije in povečani laktaciji. V drugih študijah ni dokazov, da bi uživanje placente pozitivno ali negativno vplivalo na poporodno razpoloženje, povečanje energije, nivo železa v krvi in izboljšanje laktacije. Razprava in zaključek: Na področju placentofagije in uporabe placente po porodu je narejenih zelo malo raziskav, dosedanje raziskave pa imajo majne vzorce. Po pregledu dosedanjih raziskav ne moremo z gotovostjo dokazati pozitivnih ali negativnih vplivov na zdravstveno v primeru uživanja placente.</dc:description><dc:publisher>[K. Urbanc Munda]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-07-04 07:46:21</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>128153</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
