<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=128147"><dc:title>Vpliv selena na fiziološke in biokemijske lastnosti navadne ajde in tatarske ajde, gojene na različnih nadmorskih višinah</dc:title><dc:creator>Luzar,	Neja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Germ,	Mateja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Golob,	Aleksandra	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>navadna ajda</dc:subject><dc:subject>tatarska ajda</dc:subject><dc:subject>Fagopyrum esculentum</dc:subject><dc:subject>Fagopyrum tataricum</dc:subject><dc:subject>nadmorska višina</dc:subject><dc:subject>selen</dc:subject><dc:description>Navadno ajdo (Fagopyrum esculentum Moench) in tatarsko ajdo (Fagopyrum tataricum (L.) Gaertn.) smo gojili na treh lokacijah z različnimi nadmorskimi višinami: v Ljubljani (300 m n. m.), Podbežah (600 m n. m.) in Javorju (1100 m n. m.). Poskusne rastline posamezne vrste smo na vsaki lokaciji razdelili v dve skupini. Eno skupino smo foliarno poškropili s kalijevim selenatom (10 mg Se L-1; tretirana skupina), drugo pa z destilirano vodo (kontrolna skupina). Zanimal nas je odziv rastlin na razmere na različnih nadmorskih višinah in na dodatek Se. Izmerili in izračunali smo njihove biokemijske lastnosti (vsebnosti klorofilov a in b, karotenoidov, UV-A in UV-B absorbirajočih snovi ter antocianov), fiziološke lastnosti (potencialno in dejansko fotokemično učinkovitost fotosistema II ter stopnjo transpiracije) ter anatomske lastnosti (debeline listov in posameznih listnih tkiv, število in premer kristalov kalcijevega oksalata v listih). Rezultati merjenja so bili pri obeh vrstah ajde raznoliki. Med poskusnimi rastlinami, gojenimi na različnih nadmorskih višinah, so bile posamezne razlike v merjenih lastnostih, a nismo zabeležili gradienta vrednosti, ki bi kazal na vpliv nadmorske višine na omenjene lastnosti. Tudi ugotovljene razlike med tretiranimi in kontrolnimi skupinami rastlin s posameznih lokacij niso jasno pokazale vpliva Se. Razlike med različnimi skupinami poskusnih rastlin so bile najverjetneje naključne. Visoke izmerjene vrednosti potencialne fotokemične učinkovitosti fotosistema II pri vseh poskusnih skupinah kažejo, da so bile poskusne rastline v dobrem fiziološkem stanju in da niti razmere na posamezni nadmorski višini niti dodatek Se niso predstavljali nepovratnega stresa za rastline.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-07-04 07:16:19</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>128147</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>