<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=128145"><dc:title>Ocena vnosa soli pri študentih z uporabo vprašalnika o pogostosti uživanja živil</dc:title><dc:creator>Trček,	Nikita	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Korošec,	Mojca	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>sol</dc:subject><dc:subject>slanost živil</dc:subject><dc:subject>natrij</dc:subject><dc:subject>kardiovaskularne bolezni</dc:subject><dc:subject>reformulirana živila</dc:subject><dc:subject>nadomestki soli</dc:subject><dc:subject>ocena dnevnega vnosa</dc:subject><dc:subject>priporočen dnevni vnos</dc:subject><dc:subject>FFQ</dc:subject><dc:description>Namen diplomskega dela je bil sestaviti vprašalnik o pogostosti uživanja živil (FFQ) in s pomočjo rezultatov ugotoviti kako pogosto in v kakšnih porcijah študenti (n = 69) uživajo posamezna živila in kakšen je njihov odnos do soli v prehrani. Glavni cilj je bil, da s pomočjo teh podatkov in faktorjev pretvorbe ocenimo povprečen dnevni vnos soli med študenti. Izkazalo se je, da je povprečen dnevni vnos krepko nad priporočenim, ki znaša 5 g na dan. Študentje so v povprečju zaužili 11,8 g soli dnevno, kar je 136 % več kot je priporočeno. Ugotovili smo tudi, da reformulirana živila oziroma živila, z manj soli študenti redko uživajo. Po njih nikoli ne poseže 42,3 % žensk in 35,3 % moških. Pri ocenjenih velikostih porcij smo ugotovili, da ženske po večjih porcijah posegajo pogosteje pri slanih prigrizkih (44,2 %), solati (51,9 %) in trdih sirih (55,8 %). Moški pa zaužijejo večje porcije od standardne pri mesu in mesnih izdelkih (58,8 %), kruhu (58,8 %) in jajcih (52,9 %). Rezultati so pokazali, da se soli v prehrani ne izogiba slaba polovica žensk (42,3 %) in večina moških (82,4 %). Tretjina žensk je navedla, da se soli v prehrani izogiba zaradi boljšega življenjskega sloga (32,7 %) 23,1 % pa, ker jim slana hrana ni všeč. Študentje so ocenjeno porabo soli v gospodinjstvu ocenili kot ravno pravšnjo, izkazalo pa se je tudi, da jih le malo pozna priporočen dnevni vnos soli (19 žensk in 4 moški). Sklepamo, da k višjemu dnevnemu vnosu prispevajo večje porcije, živila, ki vsebujejo več soli ter dosoljevanje pri mizi.</dc:description><dc:publisher>[N. Trček]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2021-07-04 07:16:09</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>128145</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
